Tihi strup, ki ga jemo vsak dan

Včasih se zdi, kot da svet hiti naprej, mi pa skušamo držati korak – v službo, po otroka, do zdravnika, na rekreacijo, pa še po nekaj nujnih stvari v trgovino. In prav v tej naglici največkrat posežemo po izdelkih, ki so hitro pripravljeni, priročni, lepo zapakirani in, bodimo iskreni – tudi zelo okusni. A prav tam, v tej embalaži, se skriva ena izmed največjih prevar sodobne prehrane – koruzni sirup z visoko vsebnostjo fruktoze, v tujini poznan kot HFCS (High Fructose Corn Syrup).

Če vam ta beseda ni znana – naj vam jo predstavimo. Gre za umetno pridobljen sirup, narejen iz koruze, ki vsebuje zelo veliko fruktoze, to je enostavni sladkor, podoben tistemu, ki ga najdemo v sadju, vendar brez vlaknin, vitaminov ali koristnih snovi. Z drugimi besedami: čisti sladkor, hitro dostopen telesu, še hitreje jetrom, in najhitreje – maščobam.



Kdaj se je začelo?
Leta 1975 je v Združenih državah Amerike prehranska industrija začela množično uporabljati HFCS, in sicer kot cenejšo zamenjavo za beli sladkor, katerega podoba je v javnosti začela bledeti. Ob istem času, točneje leta 1977, je bila razglašena nova prehranska smernica – prehrana z nizko vsebnostjo maščob, kar naj bi bilo po takratnem mnenju najboljša zaščita pred srčnimi boleznimi.

Vendar pa so maščobe, ki so bile do tedaj naravni del naše prehrane (maslo, mast, rumenjaki, olja), zamenjali s kombinacijo ogljikovih hidratov in prav tega novega sladila – HFCS. Rezultat? Okusni izdelki brez maščob, polni sladkih snovi, ki so potolažili jezik, a zavajali telo.

Posledice sladkega eksperimenta

Uradne številke, ki jih navajajo različne zdravstvene organizacije, vključno z Ameriškim centrom za nadzor bolezni (CDC), so naravnost šokantne. Od konca 70-ih let se je:

• Debelost povečala za več kot desetkrat. Leta 1975 je bilo debelih manj kot 6 % odraslih Američanov, danes pa je ta delež že 42 %.
  
  
• Sladkorna bolezen tipa 2, ki je bila nekoč bolezen starosti, danes prizadene tudi otroke. Samo med leti 2001 in 2017 se je število otrok s to obliko diabetesa povečalo za 95 %.
  
  
• Inzulinska rezistenca, predstopnja sladkorne bolezni in pogosto vzrok kronične utrujenosti, kopičenja maščobe okoli pasu in nepojasnjene lakote, je postala vsakdanja diagnoza.

In vse to v času, ko so ljudje – vsaj na papirju – jedli "manj maščob".

Kaj pravijo jetra?

Zanimivo je, da danes, ko človek pride na pregled k zdravniku in mu ta postavi diagnozo maščobna jetra (to pomeni, da se maščoba začne kopičiti znotraj jetrnega tkiva), prvo vprašanje ni več: "Ali veliko pijete?" temveč: "Koliko gaziranih pijač spijete na dan?"

Profesorica Snežana Staniši�, strokovnjakinja za prehrano in okolje, opozarja, da so gazirane pijače postale glavni krivec za zamaščena jetra. Zakaj? Zato ker te pijače vsebujejo tekoče kalorije, torej sladkorje, ki se ne prebavljajo kot trda hrana, temveč v nekaj minutah končajo v krvnem obtoku. Jetra pa, namesto da bi ta sladkor razgradila v energijo, preusmerijo presežek v – maščobo.

In ko govorimo o "tekočih kalorijah", ne gre le za gazirane pijače. HFCS najdemo tudi v:

• sadnih sokovih (tudi tistih "100 % naravnih"),
  
• aromatiziranih vodah,
  
• jogurtih z okusom,
  
• kupljenih solatnih prelivih,
  
• žitaricah za zajtrk,
  
• energijskih ploščicah,
  
• skoraj vseh sladicah v trgovini.

To pomeni, da ga vnesemo v telo nevede, dan za dnem. Po podatkih Ameriškega združenja za srce odrasla oseba v ZDA vsak dan zaužije v povprečju 22 čajnih žličk dodanega sladkorja, otroci pa celo 34. Od tega je velik delež ravno HFCS.

Zakaj fruktoza ni isto kot fruktoza?

Marsikdo bo rekel: “Ampak fruktoza je v sadju, torej je naravna.” In prav ima. Toda razlika je ogromna. Fruktoza v jabolku ali hruški je obdana z vlakninami, vitamini, encimi – celovitim paketom, ki ga telo predela počasi in učinkovito. Fruktoza v HFCS pa je industrijsko izolirana, brez spremljajočih koristnih snovi, in jo jetra takoj prepoznajo kot presežek. In ko jetra ne vedo, kaj s tem presežkom – ga shranijo. V maščobne celice.

Ljudske izkušnje in današnje znanje

V ljudski medicini, še posebej na podeželju, se jetra niso zdravila z dietami iz škatle ali “razstrupljanjem” iz reklam. Zdravila so se z gibanjem, z grenko hrano (kot so regrat, radič, pegasti badelj), s postom in izogibanjem sladkarijam, ki jih takrat skoraj ni bilo. Ni bilo pijač z okusom jagode in umetnim mehurčkom. In kadar je kdo imel “slaba jetra”, je babica rekla: “Daj mu kislega jabolka, pa naj gre peš na njivo, bo že prišel k sebi.” Danes bi rekli: povečajte gibanje, zmanjšajte vnos predelanih sladkorjev in jejte več vlaknin. V bistvu enako.

Kaj to pomeni za nas?

Zavedanje je prvi korak. Ko se naslednjič znajdete pred hladilnikom v trgovini, vzemite v roke izdelek, obrnite ga in poglejte sestavine. Če piše “koruzni sirup”, “glukozno-fruktozni sirup” ali celo samo “fruktoza” – naj vam zazvoni alarm.

Čeprav ste mogoče slišali, da je sladkor “slab” in da je fruktoza “naravna”, v resnici drži naslednje: če je fruktoza umetno dodana izdelku, je bolj škodljiva kot navadni sladkor.

Kot zanimivost: študije kažejo, da HFCS povzroča večje skoke inzulina kot saharoza (navadni sladkor) in s tem hitrejše nalaganje maščob v telesu.

Kaj lahko storimo?

Ne bomo vas silili, da postanete menihi prehrane. Toda če zmanjšate pitje gaziranih pijač in sadnih sokov za samo eno steklenico na dan, boste v enem letu v telo vnesli kar 25 kg manj sladkorja. In ne, to ni napaka. Ena litrska plastenka gazirane pijače lahko vsebuje tudi 100 gramov sladkorja.

Koruzni sirup z visoko vsebnostjo fruktoze je danes eden najbolj razširjenih dodatkov hrani, a tudi eden najbolj prikritih vzrokov za porast kroničnih bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen, zamaščena jetra in druge motnje presnove.

Če želite boljše zdravje, več energije, manj maščob okoli trebuha in jasnejše misli, začnite z eno majhno spremembo: berite etikete. Če HFCS najdete v sestavinah, ga raje pustite na polici. Telo vam bo hvaležno – morda ne takoj, a čez leto dni boste to občutili pri vsakem koraku.