Sojini izdelki in rak

Ko človek sliši besedo "rak", se marsikaj spremeni. Zlasti pogled na hrano! Na forumih, v knjigah in med pogovori z drugimi se hitro pojavijo vprašanja: lahko jem sojo? Je varna? Morda celo pomaga ali škodi pri zdravljenju raka dojke? Zdi se, da ima vsak svojo zgodbo in nasvet, a kaj pravi znanost in kaj ljudska pamet?

V zadnjih letih je soja, ta skromna stročnica iz Azije, postala predmet številnih razprav. Eni jo hvalijo kot zdravilo, drugi svarijo pred njo, zlasti pri ženskah z diagnozo raka dojke. Pa poglejmo, kaj o tem pravi znanstvena presoja in ali si soja res zasluži tolikšno nezaupanje.



Najprej: kaj je sploh problem pri soji?

Soja vsebuje izoflavone, naravne spojine, ki so po strukturi podobne ženskemu hormonu estrogenu. Zaradi tega jih pogosto označujejo kot fitoestrogene ali rastlinski estrogeni. Fitoestrogen pomeni, da ima snov podobno obliko kot estrogen, a deluje precej šibkeje. V telesu se lahko veže na estrogenske receptorje, vendar ne sproži enakega učinka kot pravi estrogen.

Prav zaradi te podobnosti so izoflavoni v preteklosti sprožili skrb, da bi lahko posnemali učinek hormona, ki je pogosto povezan z rastjo določenih vrst raka dojke. Toda zadeve niso tako preproste. Vse več raziskav kaže, da izoflavoni iz hrane ne delujejo kot estrogen, ampak pogosto celo nasprotno. Blokirajo delovanje pravih estrogenov in s tem lahko upočasnijo rast določenih vrst rakavih celic.

Velika študija: več soje, manj smrti

Ena od najpomembnejših raziskav na to temo je bila objavljena po devetletni študiji, v katero so vključili 6235 žensk iz ZDA in Kanade, ki so že imele postavljeno diagnozo raka dojke. Znanstveniki so spremljali njihovo prehrano in še posebej količino izoflavonov, ki so jih zaužile s sojinimi izdelki, kot so tofu, sojino mleko, tempeh (fermentirana soja) in miso juha.

Rezultati so bili presenetljivi: ženske, ki so zaužile več sojinih izoflavonov, so imele kar 21 % manjše tveganje za smrt v primerjavi s tistimi, ki so jih zaužile najmanj. To je velika številka. In to ni bila samo ena študija! Podobne izsledke so zabeležili tudi v azijskih državah, kjer je uživanje soje del vsakdana.

Zanimivo je, da so imeli največ koristi tisti, ki:

• niso jemali tako imenovane antiestrogenske terapije (to je terapija, ki zavira delovanje estrogena),
  
  
• so imeli tumorje, ki niso bili občutljivi na hormone (temu rečemo negativni hormonski receptorji).

Če povemo preprosto: pri teh ženskah je soja delovala kot varovalni dejavnik. In še bolj pomembno, tudi pri tistih, ki so jemale hormonsko terapijo, uživanje soje ni povečalo tveganja, kar so se znanstveniki nekoč bali.

Kaj pravijo drugi viri?

Zelo podoben učinek je opazila tudi analiza 14 študij, objavljena v reviji PLOS ONE (2014), kjer so ugotovili, da je večji vnos soje povezan z nižjo stopnjo ponovitve raka in višjo preživetnostjo. V povprečju je tveganje za ponovitev raka upadlo za 26 %, če so ženske redno uživale sojo po postavljeni diagnozi.

V azijskih državah, kjer ženske v povprečju zaužijejo tudi do 50 mg izoflavonov na dan (v primerjavi z okoli 1 do 5 mg v zahodnih državah), je stopnja raka dojke za tretjino nižja kot v zahodnem svetu.

Seveda to ne pomeni, da soja zdravi raka. Pomeni pa, da ne škodi, kot so nekoč nekateri trdili, in da lahko v določenih primerih celo koristi.

Zakaj potem toliko zmede?

Zmeda je nastala, ker so nekatere starejše študije, pogosto opravljene na živalih ali v epruvetah, pokazale, da izoflavoni lahko pospešujejo rast določenih rakavih celic. Toda kasneje so znanstveniki ugotovili, da so doze v teh poskusih bile nerazumno visoke in da živalski organizmi niso dober približek človeškemu telesu, ko gre za presnovo soje.

Poleg tega so bila prehranska dopolnila z izoliranimi izoflavoni (na primer v kapsulah) precej močnejša od tistih, ki jih zaužijemo v hrani. In tu je ključna razlika. Izoflavoni iz hrane delujejo drugače kot tisti v tabletah.

Zato se danes svetuje: če že, raje uživajte sojo v naravni obliki kot pa v koncentriranih dodatkih.

Kaj to pomeni za nas?

Če ste vi ali kdo izmed vaših bližnjih zboleli za rakom dojke, ni razloga, da bi iz jedilnika odstranili sojine izdelke. Seveda pa naj to ne pomeni, da je treba jesti izključno sojo. Kot pri vseh stvareh v prehrani, je ključ uspeha v ravnovesju.

Fermentirani izdelki, kot so tempeh, miso in natto, vsebujejo poleg izoflavonov tudi koristne bakterije, ki pozitivno vplivajo na prebavo in imunski sistem. To je tudi razlog, zakaj so jih v tradicionalni kitajski in japonski medicini že tisočletja priporočali kot hrano, ki krepi telo po bolezni.

Kaj pa pri drugih vrstah raka?

Soja ni raziskana samo pri raku dojke. Pojavljajo se podatki tudi za rak prostate, debelega črevesa in pljuč, kjer so učinki lahko pozitivni. V neki študiji iz leta 2020 (American Journal of Clinical Nutrition) so ugotovili, da imajo moški, ki redno jedo tofu in pijejo sojino mleko, 19 % manjše tveganje za raka prostate. Še posebej pomembno je to za tiste, ki imajo v družini to bolezen.

Tudi tu velja poudariti: soja sama po sebi ni zdravilo, a ni sovražnik, kot so jo nekateri želeli prikazati.

Ljudska pamet in znanost z roko v roki

V ljudski medicini je soja znana kot hrana, ki "hladi" telo, kar pomeni, da blaži vnetja in deluje pomirjujoče, še posebej pri ženskah v menopavzi. To se lepo ujema z znanstvenimi izsledki, saj vnetja igrajo pomembno vlogo pri razvoju mnogih bolezni, tudi raka. Če lahko hrano uporabimo kot pomočnika pri zdravljenju, zakaj je ne bi?

Kot pravi stara ljudska modrost: kar je naravno, naj bo podpora, ne pa zamenjava za razsodnost.

Naj vas soja ne skrbi, raje naj vas okrepi

Če ste do danes mislili, da je soja pri raku nevarna, imate prav. Sojini izdelki niso le varni, temveč lahko v določenih primerih celo pomagajo pri okrevanju, zmanjšajo tveganje za ponovitev bolezni in prispevajo k boljši kakovosti življenja.

Pomembno je, da posegate po nepredelanih, fermentiranih ali minimalno obdelanih izdelkih, in da hrano vidite kot del celostnega pristopa k zdravljenju. Soja naj bo del uravnotežene prehrane, polne zelenjave, stročnic, oreščkov in zdravih maščob ... Tako boste naredili največ, kar lahko, za svoje telo.

Zato ne bojte se tofuja ali sojinega mleka, če le prihaja iz zanesljivih virov in je del raznolikega jedilnika, vas lahko podpre na poti k zdravju.