
Ohrovt in blitva sta dve od najbolj hranilno bogatih zelenjav, ki ju pogosto podcenjujemo – a njune dokazane lastnosti in preprosta priprava ju uvrščata med najboljše naravne zaveznice uravnotežene prehrane.
Obstajajo živila, ki jih imamo za "navadna" in jih redno preskočimo v trgovini, čeprav bi morala pristati v naš košarico pred vsemi drugimi. Ohrovt in blitva sta natanko to. Ne govorimo o eksotičnih superživilih iz amazonskega pragozda ali tibetanskih planin – govorimo o zelenjavi, ki jo je mogoče pridelati v vsakem slovenskem vrtu, kupiti na vsakem tržnici in pripraviti v manj kot pol ure. In ki je, po vsem, kar vemo o prehrani, med najbogatejšimi naravnimi viri vitaminov in mineralov, ki jih imamo.
Čeprav morda mislite, da spadata ohrovt in blitva med staromodna živila, vas bo presenetil podatek, da sta ravno v zadnjem desetletju doživela pravo renesanso – in to ne le v alternativnih prehranskih krogih, ampak v resni prehranski znanosti.
Poznam nekoga, ki se je leta spopadal s kronično utrujenostjo in pogostimi prehladnimi obolenji. Zdravniki niso našli ničesar konkretnega, krvne preiskave so bile v mejah normale. Po posvetu s prehranskim svetovalcem je začel sistematično vključevati ohrovt in blitvo v vsakodnevni jedilnik – vsaj štirikrat tedensko, kombinirano ali izmenično. Že po treh tednih je začutil razliko: manj utrujenosti, lažji spanec, boljša prebava. "Nisem verjel, da bo razlika tako opazna," je povedal. Seveda nobena živila niso zdravila in izkušnje so individualne – a ta zgodba ponazarja, zakaj prehranska raznolikost šteje.
100 gramov svežega ohrovta vsebuje:
Blitva, ki je včasih po krivici potisnjena v ozadje ohrovtu, se prav tako postavi ob bok najbogatejšim živilom: 100 g blitve vsebuje:
Poleg tega obe zelenjavi vsebujeta veliko vlaknin – tiste skrivne sestavine, ki hrano "popolni": uravnavajo prebavo, prispevajo k čiščenju črevesja in podpirajo uravnavanje krvnega sladkorja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi povprečna odrasla oseba zaužila okoli 25–30 gramov vlaknin dnevno, a povprečni Evropejec jih zaužije komaj 15 gramov. Z enim dobrim obrokom ohrovta ali blitve boste pokrili lepo četrtino priporočene dnevne vrednosti.
V ljudski medicini so te rastline poznane že stoletja. Naši predniki so ohrovt kuhali v juhi za prečiščevanje krvi, medtem ko so liste blitve uporabljali za obkladke pri vnetjih in bolečinah v sklepih. Ko list sveže blitve segrejete in položite na boleče mesto, deluje protivnetno – enako kot nekateri sodobni analgetični geli, le da brez kemičnih dodatkov.
V študiji, objavljeni v reviji Biomedical and Environmental Sciences, so korejski znanstveniki ugotovili, da je redno uživanje ohrovtovega soka pri moških z zvišanim holesterolom v 12 tednih nakazalo znižanje ravni "slabega" LDL holesterola za približno 10 %, medtem ko se je raven "dobrega" HDL holesterola dvignila za 27 %. Rezultat so dobili po 12 tednih uživanja 150 ml ohrovtovega soka dnevno – gre za preliminarne ugotovitve na manjšem vzorcu, ki kažejo obetavno smer in bi jih bilo treba potrditi z obsežnejšimi preizkušanji.
Podobne koristi nakazuje tudi blitva. V reviji Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine so izšle raziskave, ki kažejo, da bi določene spojine iz blitve lahko vplivale na raven glukoze v krvi pri sladkornih bolnikih tipa 2 – čeprav je za dokončne zaključke potrebnih še več kliničnih preizkušanj. Kot pojasnjuje naš članek o blitvi, mastnih ribah in rižu, blitva med vsemi zelenimi zelenjavnicami izstopa po vsebnosti klorofila in mineralov.
Koristno je prebrati tudi, zakaj je dobro jesti blitvo trikrat na teden – in zakaj jo nekateri strokovnjaki uvrščajo med najpomembnejše živilske zaveznice dolgoročnega zdravja.
Kadar gre za zdravje, ni dovolj le ena sestavina. Tako kot ne moremo z eno vrsto glasbe nagovoriti vseh čustev, tudi s samo eno vrsto zelenjave ne moremo nahraniti vseh potreb telesa. Zato je naš nasvet: združite ohrovt in blitvo. Uživajte ju izmenično, kombinirajte, pripravite skupaj.
In ne pozabite – vsaka termična obdelava nekoliko zmanjša količino vitaminov. Zato ju po možnosti ne kuhajte predolgo, vodo, v kateri ju kuhate, pa obvezno uporabite naprej – kot osnovo za juhe ali omake. V njej se skrivajo dragoceni minerali in vitamini, ki bi jih sicer odlili v odtok.
Da pa vse to ne ostane le pri besedah, vas vabimo, da preizkusite dva preprosta, a izjemno okusna recepta – zvitke iz ohrovta z ajdo in tradicionalni soparnik iz blitve.
Recept prihaja iz domače kuhinje, a ima sodobni pridih. Namesto riža in mesa bomo uporabili ajdo – eno od najboljših superživil za uravnavanje krvnega sladkorja in hujšanje. Ajda je rastlinsko seme (ne žito!), ki uravnava krvni tlak, vsebuje vse esencialne aminokisline – to so gradniki beljakovin, ki jih telo ne more samo ustvariti – in ne vsebuje glutena.
Ste vedeli, da 100 g ajde vsebuje kar 13 g beljakovin – več kot isti odmerek belega riža? Poleg tega ima nizek glikemični indeks, kar pomeni, da ne dviguje krvnega sladkorja tako hitro kot testenine ali beli kruh. To jo uvršča med živila, ki so prijazna tako za sladkorne bolnike kot za vse, ki si želijo stabilen nivo energije čez dan. Več o ajdi preberite v našem pregledu nadomestkov za moko brez glutena.
Ohrovtove liste bomo blanširali (to pomeni, da jih na hitro prekuhamo in potem ohladimo v hladni vodi – tako ohranijo barvo, teksturo in več hranil), nadevali z ajdo, čebulo, korenjem in česnom, dodali malo dimljene paprike za globino okusa, potem pa vse skupaj zapekli v pečici. Čista zdravilna poezija!
Soparnik prihaja iz dalmatinskega zaledja, natančneje iz območja Poljic južno od Splita. Velja za eno najstarejših vrst "pite" v tem delu Sredozemlja in je leta 2019 uradno pristal na UNESCO-vem seznamu nematerialne kulturne dediščine kot simbol lokalnega poljskega izročila – kar pomeni, da gre za recept s tradicijo, ki sega vsaj do 15. in 16. stoletja, v čas Osmanskega cesarstva. Zgodovinsko so ga pekli pod peko (pokrovom iz železa z žerjavico), danes pa ga brez težav pripravimo v pečici.
Glavni junak je tukaj spet – blitva. V testo iz pirine moke (ki je lažje prebavljiva kot navadna bela moka in vsebuje več hranil) zavijemo blitvo, malo čebule, sol in olivno olje. Preprostost, ki navduši – tudi vaše črevesje.
Pirina moka ima nižji glikemični indeks kot navadna pšenična moka, več vlaknin in boljšo hranilno sestavo. Vsebuje več cinka, ki podpira imunski sistem, ter železa, ki prispeva k zmanjšanju utrujenosti. Skupaj z blitvo, ki je bogata s kalijem in magnezijem, dobite jed, ki je uravnotežena tako po okusu kot po hranilni vrednosti.
Če vas skrbi, kako vključiti ohrovt in blitvo v jedilnik brez stresa, imamo za vas nekaj domačih trikov:
Spomnite se tudi, da blitva sodi med živila, ki jih nikoli ne smemo pogrevati – v pogreti blitvi se namreč razvijejo nitritne spojine. Vedno jo pripravite sveže! O tem, kako iz blitve in banane narediti zdravilni napitek, pa si preberite v ločenem prispevku.
Blitva – tako kot špinača – vsebuje oksalate, naravne kisline, ki pri nekaterih posameznikih v večjih količinah prispevajo k nastanku ledvičnih kamnov. Osebam z boleznimi ledvic, revmatoidnim artritisom ali protinom svetujemo, da se o primernosti uživanja blitve in špinače posvetujejo s svojim zdravnikom. Za vse ostale pa velja, da je zmerno redno uživanje – recimo trikrat tedensko – povsem varno in morda celo koristno.
V času, ko se zdi, da naša prehrana postaja vse bolj umetna in hitra, je lepo vedeti, da imamo tik pred nosom dve izjemno hranilni rastlini, ki ju je mogoče pridelati ali kupiti brez težav in brez velikih stroškov. Ohrovt in blitva nista le hrana – sta naravna prehranska zaveznika za številne izzive sodobnega časa: visok krvni tlak, zmanjšano imunost, pomanjkanje energije, težave s prebavo in še mnogo več.
Zato si ju privoščite – ne kot stranski obrok, temveč kot redno sestavino vašega jedilnika. Kombinirajte ju z ajdo, pirino moko, dobrim olivnim oljem in lokalno zelenjavo. Kuhajte preprosto. In kdo ve – morda boste že po nekaj tednih rednega uživanja opazili več energije, boljše razpoloženje in lažjo prebavo. Narava ima pogosto preproste odgovore na zapletena vprašanja. Poskusite.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
