
Krompir, ki ga navadno olupimo, skuhamo in pozabimo nanj, v surovi obliki skriva presenetljivo količino hranil. Medtem ko kuhanje uniči velik del vitamina C, surov krompirjev sok ohrani skoraj vse, kar krompir premore – in prav zato se je skozi generacije obdržal kot domače ljudsko sredstvo za marsikatero tegobo.
Ena od najinih sosed nam je pred časom zaupala, da ji je babica desetletja nazaj svetovala žličko svežega krompirjevega soka pred zajtrkom, kadar jo je pekla zgaga ali je imela občutljiv želodec. "Ni čudežno zdravilo," je dodala, "ampak meni je pomagalo, da sem lažje shajala s kislino v želodcu." Podobne izkušnje lahko najdemo pri marsikaterem gospodinjstvu, kjer so krompirjev sok uporabljali podobno kot zeljni sok, ki velja za babičino zdravilo za želodec.
Po podatkih ameriške baze USDA FoodData Central 100 gramov surovega krompirja s kožo vsebuje približno 20 mg vitamina C (okoli 22 % priporočenega dnevnega vnosa), 421 mg kalija, 23 mg magnezija in vitamin B6. Za primerjavo: srednje velik krompir (150 g) tako pokrije skoraj polovico dnevne potrebe po vitaminu C – podatek, ki so ga povzeli tudi v prispevku Skromen krompir in njegove zdravilne lastnosti. Kuhanje večino tega vitamina uniči, zato ostane predvsem škrob – kar je tudi razlog, da se je surov krompirjev sok ohranil kot ljudsko sredstvo.
Kalij, ki ga krompir vsebuje v izdatnih količinah, je pomemben za uravnavanje krvnega tlaka in ravnotežje tekočin v telesu, magnezij pa sodeluje pri delovanju mišic in živčevja. Več o tem, kako pogosto je krompir smiselno vključevati v jedilnik, si lahko preberete v prispevku Kako pogosto jesti krompir, da je še zdrav?
V ljudski medicini je krompirjev sok veljal za pripomoček pri marsikateri tegobi – od draženja želodca in gastritisa do suhe kože. Nekateri viri navajajo, da naj bi žlica soka, popita približno pol ure pred obrokom, blažila pekočo bolečino v želodcu. Podobne, a znanstveno prav tako neopotrjene zgodbe krožijo tudi o zeljnem soku, ki je bil dolgo babičino zdravilo za bolezni želodca.
Pomembno je poudariti: sodobne klinične raziskave, ki bi te trditve nedvoumno potrdile, (še) ne obstajajo, prav tako krompirjev sok ni in ne more biti nadomestilo za zdravljenje resnih bolezni, kot je rak. Če imate diagnosticirano resno obolenje, se o morebitnih dopolnilnih ukrepih vedno najprej posvetujte z zdravnikom – ljudsko izročilo lahko dopolnjuje zdravo prehrano, ne sme pa nadomestiti strokovnega zdravljenja.
Trditev, da je surov krompir "strupen", ni povsem izmišljena, a je treba ločiti med krompirjem samim in njegovimi kalčki oziroma zelenimi deli. V teh se namreč lahko nabira glikoalkaloid solanin, ki je v manjših količinah neškodljiv, v večjih pa lahko povzroči slabost, bruhanje in drisko, v redkih hujših primerih pa tudi resnejše zaplete – kot opisuje klinični primer zastrupitve s solaninom, objavljen v reviji Journal of Family Medicine and Primary Care. Rešitev je preprosta: kalčke in zelene dele lupine pred pripravo soka vedno temeljito odrežite, krompir pa hranite na temnem in hladnem mestu, da omejite nastajanje solanina – podroben nasvet ponuja tudi ameriški center za zastrupitve (Poison Control).
Krompir dobro operite, odstranite vse poganjke in zelene dele lupine. Nato ga naribajte, dajte v platneno krpo in iztisnite sok. Seveda lahko uporabite tudi sokovnik – pomembno je le, da ga pijete vedno svežega, saj se hranilne snovi na zraku hitro razgrajujejo.
Lahko ga pripravite tudi v mešalniku, kjer mu dodate še en korenček in eno jabolko, po želji pa še nekaj limoninega soka in žličko medu za blažji okus. Tak napitek je po sestavinah bliže sokovom, opisanim v prispevku Koristi sadnih sokov, ki jih morate poznati.
Poleg soka se v ljudski kozmetiki uporablja tudi krompirjeva mreška: nariban surov krompir nanesen na obraz naj bi kožo osvežil in navlažil, nekateri pa mu pripisujejo tudi blažji učinek na videz celulita in drobnih gubic – podobno kot druge domače obloge, opisane v prispevku Naj vas ne bo strah zaradi celulita stopiti na plažo. Gre za kozmetični, ne zdravstveni učinek, in rezultati so od osebe do osebe zelo različni – čudežnih izginotij čez eno noč realno ne gre pričakovati, redna uporaba pa lahko koži da svež videz.
Surov krompirjev sok je predvsem koncentriran vir vitamina C, kalija in magnezija ter zanimiv del slovenskega ljudskega izročila. Njegove zdravilne lastnosti pri konkretnih boleznih niso znanstveno potrjene, zato ga je najbolje razumeti kot dopolnilo pestri in uravnoteženi prehrani – ne kot nadomestilo za zdravniško oskrbo. Pri pripravi bodite pozorni na kalčke in zelene dele krompirja ter sok vedno pijte svežega.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
