Najboljši rastlinski viri železa

železo je pogost mineral in ne neka skrivnostna snov iz babičinega zeliščnega predala. Poleg tega je železo nekaj, kar vsak od nas nujno potrebuje – vsak dan. In veste kaj? Ni res, da ga dobimo samo iz mesa! Tudi rastline imajo ogromno moči, le poznati jih je treba.

Približno 30 % svetovnega prebivalstva ima premalo železa v krvi, kar vodi do slabokrvnosti – strokovno temu rečejo anemija. Najbolj jo občutijo ženske v rodni dobi, nosečnice in otroci, pa tudi starejši. In kako jo opazimo? Po tem, da ste utrujeni, brez energije, imate težave s koncentracijo, hitreje se zadihate, včasih vas boli glava ali ste bolj razdražljivi. Nekateri izgubijo apetit, drugi pa čutijo, kot da jim nekaj ves čas manjka – pa ne vedo, kaj.

Ampak preden posežete po prehranskih dodatkih in tabletah, se sprehodimo skupaj med rastlinske vire železa. Kar narava ponudi, je pogosto bolj nežno, manj obremenjujoče za telo in čudovito učinkovito – če le vemo, kako.

Koliko železa sploh potrebujemo?

Najprej razčistimo to. Količina, ki jo potrebujemo, se spreminja glede na starost in spol. Tukaj ne bomo preveč suhoparni, a nekaj številk vam bo prav prišlo:

• Dojenčki (do 6 mesecev): okoli 0,27 mg železa na dan – večina ga dobi z materinim mlekom.
  
  
• Otroci (od 1 do 3 let): približno 7 mg na dan.
  
  
• Fantje (14–18 let): potrebujejo že 11 mg.
  
  
• Odrasli moški: okoli 8 mg na dan.
  
  
• Dekleta in ženske (14–50 let): pa kar 18 mg – zaradi menstruacije.
  
  
• ženske po menopavzi: potrebujejo enako kot moški – 8 mg.

Zdaj pa k bistvu – kako lahko vse to dobimo z rastlinami?

• železo v rastlinah: moč zelenega sveta
  Marsikdo vas bo skušal prepričati, da je železo iz rastlin manj učinkovito kot tisto iz mesa. Res je, da ga telo nekoliko težje absorbira, ampak – in to je velik ampak – če poznate nekaj trikov, se ta razlika skoraj izniči.
  
  Poglejmo nekaj najboljših rastlinskih virov železa, ki bi jih morali vključiti v prehrano:
  
  • Spirulina – že ena čajna žlička (okoli 5 gramov) ima kar 5 mg železa! Gre za modro-zeleno algico, ki jo poznajo vsi, ki se ukvarjajo z razstrupljanjem. Ima poseben okus, a je izredno hranilna.
    
    
  • Soja, skodelica kuhane, vam prinese okoli 4,4 mg. Poleg tega vsebuje tudi beljakovine in vlaknine.
    
    
  • Bučna semena (znana kot golica) – v 30 gramih (majhna pest) je kar 4,2 mg železa. To je prigrizek, ki vam res lahko pomaga.
    
    
  • Kvinoja, ki je v zadnjih letih postala prava zvezda med žiti, ima v 120 gramih okoli 4 mg železa.
    
    
  • Črna melasa – mnogi sploh ne vedo, kaj je to. Gre za temno gost sirup, ki ostane kot stranski produkt pri predelavi sladkornega trsa. Ena žlica – 4 mg železa!
    
    
  • Paradižnikova mezga (120 g): skoraj 4 mg, pa še antioksidante ima!
    
    
  • Beli fižol, pol skodelice – 3,9 mg.
    
    
  • Kuhana špinača, pol skodelice – 3,2 mg. Seveda, Popaj ni kar tako izbral te zelenjave!
    
    
  • Suhe breskve – šest polovic ima okoli 3,1 mg.
    
    
  • Slivov sok, kozarec – okoli 3 mg.
    
    
  • Leča, skodelica kuhane – prav tako okoli 3 mg.
  
  Če torej vsak dan pojeste pest bučnih semen, nekaj žlic fižola in skodelico kvinoje, ste že skoraj tam.
  
  Kako pa izboljšamo vsrkanje železa?
  
  Tu pridejo na vrsto starodavne ljudske modrosti, ki jih danes potrjuje tudi znanost.
  
  Ena najbolj znanih je: "Z železom vedno nekaj kislega!" Zakaj? Ker vitamin C iz kislih sadežev (kot so limone, pomaranče, jagode ali celo paprika) pomaga telesu, da železo bolje vsrka. Če pojeste fižol, si ga začinite z limoninim sokom. Če jeste lečo, dodajte malo paradižnika ali kisle repe.
  
  Pozor tudi na ovire
  
  Čaj in kava, posebej črni čaj in močna kava, vsebujejo polifenole – to so snovi, ki vežejo železo in ga naredijo manj dostopnega. Če imate težave s slabokrvnostjo, raje pijte zeliščne čaje, in še to vsaj uro po obroku.
  
  Kalcij, ki ga najdemo v mlečnih izdelkih, moti vsrkanje železa. To ne pomeni, da mleko ni dobro, ampak da naj ne bo v istem obroku kot železova jed.
  
  In še nekaj zelo zanimivega: če kuhate v litoželeznih posodah, se v vašo hrano izloči majhna količina železa – in to zelo koristna! Stare babice so znale kuhati v takšnih loncih in verjemite, ni bilo naključje.
  
  Še nekaj raziskav, ki potrjujejo vse skupaj
  
  Raziskava, objavljena v znanstveni reviji The American Journal of Clinical Nutrition, je pokazala, da se absorpcija železa iz rastlinskih virov potroji, če zaužijete hkrati vitamin C. Druga raziskava iz leta 2022 (Univerza Harvard) je potrdila, da so vegani, ki dobro kombinirajo hrano, niti najmanj ne zaostajajo po ravni železa v krvi za vsejedci.
  
  Svetovna zdravstvena organizacija pa pravi, da je največ primerov slabokrvnosti v državah, kjer prehrana temelji le na belem rižu ali koruzi – torej tam, kjer ni raznolikosti in ni živil, bogatih z železom ali vitaminom C.
  
  Ljudske izkušnje, ki jih ne gre prezreti
  
  Starejši ljudje iz Prekmurja so vedno govorili: “Za kri je repa, za moč pa leča!” In niso se zmotili. Fermentirana kisla repa vsebuje ogromno vitamina C, leča pa rastlinsko železo. Ko sta skupaj na krožniku, naredita čudeže. Tudi sirup iz črne melase in železovo vino sta bila nekoč zelo priljubljena. železovo vino se je pripravljalo z dodatkom zelišč in rdečega vina, danes pa se ga najde tudi v lekarnah.
  
  Do železa lahko pridete brez mesa – le pametno je treba!
  
  Če torej ne jeste mesa – naj bo to zaradi zdravja, okolja ali prepričanja – to še ne pomeni, da bo vaša kri "voda". Nasprotno, s pametno izbiro rastlinskih živil, nekaj kisle pomoči vitamina C in z nekaj preprostimi triki lahko zgradite močno, zdravo telo, polno energije.
  
  Ne pozabite – utrujenost ni vedno posledica stresa ali neprespanosti. Včasih vam telo le sporoča: "Daj mi železa!"