
Ena sama tanka rjava črta na palcu roke ali noge. Ne boli, ne srbi in ne moti pri vsakdanjih opravilih. Prav zato jo je tako lahko spregledati. Dermatologi opozarjajo, da je takšna vzdolžna proga pri melanomu nohtne enote pogosto prvi viden znak. Po navedbah dermatologa s klinike Scripps se kot prva sprememba pokaže v 38 do 76 odstotkih primerov melanoma nohtne enote. Hkrati pa velja tudi nasprotno: velika večina temnih prog pod nohti z rakom nima nobene zveze. Zato ni razlog za paniko, je pa razlog, da noht pogledate natančneje.
Ena najbolj znanih zgodb o melanomu pod nohtom je zgodba jamajškega glasbenika Boba Marleyja. Temno spremembo pod nohtom na palcu noge so dolgo pripisovali poškodbi pri nogometu, ki ga je strastno igral. Po poročanju portala Biography.com so zdravniki leta 1977 ugotovili, da gre za akralni lentiginozni melanom. To je oblika kožnega raka, ki se pojavlja na dlaneh, podplatih in pod nohti. Kot navaja Vice, se je Marley namesto priporočene amputacije odločil le za odstranitev nohta in okoliškega tkiva. Bolezen se je pozneje razširila in leta 1981 je umrl, star komaj 36 let.
Precej bolj vsakdanja je izkušnja našega dolgoletnega prijatelja, upokojenca in vnetega vrtnarja. Nekega jutra je pod nohtom palca na roki opazil temnorjavo liso. Takoj se je spomnil Marleyjeve zgodbe in prestrašen odšel k osebni zdravnici. Izkazalo se je, da gre za krvavitev pod nohtom, ki jo je dobil nekaj dni prej, ko si je pri delu na vrtu priprl prst. Zdravnica mu je svetovala, naj na nohtu označi zgornji rob madeža in opazuje, ali se s časom pomika proti konici. Madež je čez nekaj mesecev skupaj z nohtom zrasel ven. Pravi, da mu ni žal, da je šel na pregled: "Raje desetkrat zaman kot enkrat prepozno."
Poznati svoje nohte pomeni poznati svoje telo in zdravje. Problem pri tem je, da ljudje še nismo dovolj osveščeni, da bi razumeli, kaj pomenijo določene spremembe. V zadnjem času se je, tudi po zaslugi medijev, prepoznavnost kožnega raka izredno povečala, vendar ljudje večinoma pozorno opazujemo le znamenja na koži, nohte pa pogosto spregledamo. Pod nohti se namreč lahko skrivajo spremembe, ki jih na prvi pogled ne bi povezali s kožnim rakom. Zato je smiselno, da nohtom pri samopregledu namenite enako pozornost kot znamenjem na koži.
Kožni melanom je v Sloveniji po pogostosti na šestem mestu med vsemi raki, kot navaja zbornik Onkološkega inštituta Ljubljana in Nacionalnega društva bolnikov z melanomom. V strokovni reviji Onkologija slovenski strokovnjaki ugotavljajo, da se število zbolelih podvoji na vsakih 6 do 10 let. Melanom predstavlja približno 5 % vseh kožnih rakov, a je odgovoren za več kot 90 % smrti zaradi kožnega raka. Obstaja pa tudi dobra novica: po podatkih onkološkega inštituta, ki jih je povzela RTV Slovenija, je petletno preživetje bolnikov s kožnim melanomom v obdobju 2019–2023 znašalo 92 odstotkov. Zgodnje odkritje je pri tem ključno. Več o zbiranju podatkov o kožnem raku v Sloveniji in o vsakdanjih navadah, ki vplivajo na tveganje, smo pisali v članku 7 vsakodnevnih navad, ki tiho škodijo vašemu zdravju – ena vas bo zagotovo presenetila.
Melanom pod nohtom je razmeroma redek. Po pregledni raziskavi, objavljeni v reviji Journal of the American Academy of Dermatology (Levit in sod., 2000), predstavlja med 0,7 in 3,5 odstotka vseh melanomov. Pri ljudeh s temnejšo poltjo ter pri Azijcih je delež bistveno višji. Pravzaprav se tumor ne razvija v samem nohtu, pač pa pod njim, v t. i. nohtnem matriksu, kjer nastajajo nove celice nohta. Od tod tudi rjava sled, ki ob tem nastane in ki z rastjo nohta potuje proti konici. Večinoma se sprva pojavi zelo svetla črtica, ki sčasoma postane temnejša in širša.
Najpogosteje sta prizadeta palec na roki in palec na nogi. V korejski raziskavi, objavljeni v reviji Annals of Dermatology (Lee in sod., 2018), je bil palec na roki prizadet v četrtini primerov. Pomembno je vedeti še nekaj: za razliko od melanoma na koži melanom pod nohtom praviloma ni povezan s pretiranim sončenjem. Zato je pozornost na spremembe edina prava "zaščita".
Dermatologi pri oceni temnih prog na nohtih uporabljajo prilagojeno pravilo ABCDEF, ki ga je predlagala že omenjena raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Eyala Levita:
Posebno pozornost si zasluži Hutchinsonov znak, ko se temna barva z nohta razširi na obnohtno kožo ali kožico. Je pomemben opozorilni znak, vendar ni nezmotljiv. Kot opozarja pregledni članek v reviji Journal of the American Academy of Dermatology, se podobna obarvanost pojavlja tudi pri nekaterih nenevarnih stanjih. Končno diagnozo lahko postavi le biopsija.
Upoštevajte pa še to, da ni vsaka črtica pod nohtom znamenje raka. Na kakovost in videz nohtov namreč vpliva tudi pomanjkanje vitaminov in mineralov, pogosto je iz nohtov mogoče razbrati težave pri delovanju notranjih organov, najpogostejše pa so vendarle mehanske poškodbe. Po podatkih pregledne raziskave, objavljene pri založbi Dove Medical Press, je pri odraslih približno 70 odstotkov vzdolžnih temnih prog posledica t. i. aktivacije melanocitov. To pomeni, da pigmentne celice začnejo izdelovati več pigmenta, ne da bi šlo za maligno spremembo.
Med najpogostejšimi nenevarnimi vzroki, ki jih navajata dermatološka zbirka DermNet in pregledni članek v zbirki PubMed Central, so:
Pomembno vodilo je torej tole: proge na več nohtih hkrati so redko razlog za skrb, ena sama proga na enem prstu, ki se spreminja, pa si zasluži pregled. Kaj lahko pomenijo druge barve in oblike nohtov, od rumenih do bledih, smo podrobneje opisali v članku Nohti kot okno v telo: kaj barva, oblika in struktura res povedo o vašem zdravju.
Kot pri koži in laseh tudi pri nohtih velja, da je njihovo stanje deloma odraz prehrane. Pomanjkanje hranil sicer redko povzroči eno samo temno progo, zelo pogosto pa se pokaže kot krhkost, lomljivost, bledica ali vdolbine na nohtih. Po navedbah zbirke DermNet je lahko prehransko pomanjkanje eden od redkejših vzrokov za obarvanje nohtov. Pri tem se pogosto omenja zlasti pomanjkanje vitamina B12.
Z vidika prehrane so za zdrave nohte pomembni zlasti:
Uravnotežena prehrana nohte krepi, ne more pa nadomestiti zdravniškega pregleda, kadar se pojavi sumljiva sprememba. O tem, kaj še lahko razberemo z rok, nohtov in kože, si lahko preberete v članku Vaše roke vedo več, kot si mislite: kaj suha koža, lomljivi nohti in mrzli prsti res sporočajo o vašem zdravju.
Če opazite kaj takega pod svojimi nohti, vam priporočamo, da se čim prej posvetujete z osebnim zdravnikom. Ta vas bo po potrebi napotil k dermatologu. Zdravniški nasvet je smiseln zlasti, če:
Dermatolog bo noht najprej pregledal z dermatoskopom, posebno povečevalno lučjo. Ob sumu bo predlagal biopsijo nohtnega matriksa, ki je edini zanesljiv način za postavitev diagnoze. Krvni izvidi pri tem ne pomagajo, zato ne odlašajte z izgovorom, da so bili "izvidi krvi v redu".
Praktičen nasvet za doma: sumljiv noht enkrat mesečno fotografirajte ob enaki svetlobi in poleg njega postavite milimetrsko ravnilo. Tako boste zdravniku lahko pokazali, ali se proga spreminja. Pri sumu na krvavitev po udarcu si s pilico ali flomastrom označite zgornji rob madeža. Noht na roki zraste približno 3 milimetre na mesec, na nogi precej počasneje, zato krvavitev počasi potuje proti konici, pigmentna proga pa ostaja "vezana" na mesto, kjer noht nastaja. Ministrstvo za zdravje sicer poziva, naj redno samopregledovanje kože in obisk osebnega zdravnika ob sumljivih spremembah postaneta del naših zdravih navad. Nohti na rokah in nogah naj bodo pri tem samoumeven del pregleda. Več nasvetov o samopregledih najdete v članku Kako lahko sami odkrijete raka v zgodnji fazi.
Temna proga pod nohtom je v veliki večini primerov nedolžna. Najpogosteje gre za posledico udarca, pigmentnega znamenja, zdravil ali hormonskih sprememb. Zgodba Boba Marleyja pa nas opominja, da se splača pozorno pogledati tudi drobne spremembe, ki ne bolijo. Če se proga pojavi na enem samem prstu, se širi, temni ali se pigment razlije na kožo, je kratek obisk pri zdravniku najboljša naložba v mir in zdravje. Za zdrave nohte pa poskrbite tudi s pestro prehrano, bogato z beljakovinami, železom in vitamini skupine B.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
