Kubanski kmečki recept, ki vrže v koš vso zahodno farmacijo

Kubanski zdravniki že od nekdaj poleg tradicionalnih zdravil uporabljajo tudi ljudska. Pravzaprav jih v to sili režim, ker nimajo denarja za zdravila. In morda prav zato so bolezni, kot so gastritis, sladkorna, visok pritisk, rak, tumorji vseh vrst na Kubi bolj redki, kot drugod po svetu. Skrivnost je v preprostem napitku, ki je v ljudski medicini v uporabi že več stoletij.

Sestavine:

• krompir
  
• prekuhana voda

Priprava:



Čeprav vlada prepričanje, da je surov krompir škodljiv, pa šele sedaj sodobna znanost ugotavlja koristi svežega krompirjevega soka za zdravje. Ko krompir olupite in najdete zelene lise, je to zato, ker na tem mestu krompir poganja kalček, ki res vsebuje določeno stopnjo toksičnosti, zato ta del izdatno obrežite. Poleg tega s krompirjevim sokom ne smete nikdar pretiravati. Začnite z majhnimi količinami in jih po želji in potrebi zelo previdno povečujte.

Če boste ta sok pili preventivno (za trdnejši imunski sistem, boljšo prebavo in počutje), potem je dovolj že žlička krompirjevega soka nekoliko razredčena s prekuhano vodo. Če imate gastritis, potem pred vsakim obrokom popijte 1/2 dcl krompirjevega soka in 1 dcl vode. To popijte vsaj pol ure pred obrokom.

Zaradi hitre oksidacije je dobro krompirjev sok popiti čim bolj svež. Za boljši okus in večjo čistilno moč pa lahko k napitku dodate nekaj melone, lahko tudi kumare ...

In zakaj kubanski napitek moti farmacevte? Veliko zdravnikov verjame, da lahko zdravijo izključno in samo s tabletami in farmacevtskimi pripomočki, pot do zdravja pa je, tako kot pri večini drugih stvareh, nekje na sredini in predvsem v sodelovanju z naravnimi, ljudskimi zdravili.

Mislite, da bodo naše bolnice namesto klasičnih bolnišničnih obrokov brez okusa nekoč svojim pacientom vendarle ponujale preproste zdrave jedi, ki dajejo telesu energijo in predvsem osnovne gradnike s katerimi lahko telo začne graditi nove, bolj zdrave celice?!

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.