
V marsikateri kuhinji krompirjeve olupke in odvečni sok brez pomisleka zavržemo. Pa vendar gre za tekočino, ki so jo generacije pred nami hranile skoraj kot zdravilo – in kot kaže, niso se povsem motile.
Ena od naših bralk nam je nedavno zaupala, da je leta trpela za nadležnim pekočim občutkom v želodcu, ki se je najbolj poslabšal po jutranji kavi na prazen želodec. Ko ji je babica predlagala žličko svežega krompirjevega soka pred zajtrkom, je bila sprva skeptična – a po nekaj tednih rednega uživanja je opazila, da je pekoč občutek občutno milejši. Njena izkušnja seveda ni znanstveni dokaz, je pa dober razlog, da si ta stari recept pobliže ogledamo.
Na Kubi zdravniki poleg klasičnih zdravil pogosto priporočajo tudi preizkušena ljudska sredstva – deloma tudi zato, ker je dostop do farmacevtskih izdelkov na otoku zaradi gospodarskih razmer omejen. Krompirjev sok je eden od napitkov, ki so tam del vsakdanje prehranske kulture že več generacij. Podobno tradicijo poznajo tudi v nemško govorečih deželah, kjer so krompirjev sok nekoč predpisovali celo v sanatorijih za lajšanje želodčnih težav.
Sestavine:
Čeprav med ljudmi še vedno velja prepričanje, da je surov krompir škodljiv, znanost zadnja leta odkriva vse več koristnih lastnosti svežega krompirjevega soka. Ko krompir olupite in na njem opazite zelene lise, gre za znak, da krompir na tem mestu poganja kalček – ta vsebuje glikoalkaloide, med njimi solanin, ki so v večjih količinah lahko strupeni. Tovrstne dele je zato treba izdatno obrezati. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, ki jih povzema strokovna literatura, so vsebnosti do 100 mg glikoalkaloidov na kilogram krompirja še vedno varne, pri višjih koncentracijah pa lahko pride do prebavnih in nevroloških težav.
Enako pomembno je, da s krompirjevim sokom ne pretiravate. Začnite z majhnimi količinami in jih po potrebi zelo previdno povečujte.
Če boste sok pili preventivno – za trdnejši imunski sistem, boljšo prebavo in splošno počutje – je dovolj že žlička krompirjevega soka, rahlo razredčena s prekuhano vodo. Če se spopadate z gastritisom, pred vsakim obrokom popijte približno 1/2 dcl krompirjevega soka in 1 dcl vode, in sicer vsaj pol ure pred obrokom. Podoben recept za pripravo najdete tudi v našem prispevku Kako narediti krompirjev sok?, kjer je postopek prikazan korak za korakom.
Zaradi hitre oksidacije je sok najbolje popiti čim bolj svež. Za boljši okus in dodatno čistilno moč mu lahko dodate malo melone ali kumare.
Dolgo je krompirjev sok veljal zgolj za ljudsko modrost brez znanstvene podlage, a se to v zadnjih letih spreminja. Manjša pilotna klinična raziskava je 44 bolnikom z dispeptičnimi težavami dve tedni dajala sveže stisnjen krompirjev sok – pri dveh tretjinah udeležencev so se simptomi, kot sta zgaga in slabo prebavljanje, občutno omilili (raziskava, objavljena v reviji Phytomedicine).
Tudi raziskovalci s poljske univerze v Pozna{-14972}u so v laboratorijskih poskusih na živalih pokazali, da lahko posušen krompirjev sok zmanjša vnetje želodčne sluznice in ublaži nastanek razjed (objava v reviji Nutrients). Podobne ugotovitve povzema tudi poročilo Science in Poland, ki dodaja, da znanstveniki v soku raziskujejo tudi možne blagodejne učinke pri vnetnih črevesnih boleznih, čeprav gre za zgodnje faze raziskav.
Pomembno pa je razumeti tudi drugo plat medalje. Krompir namreč vsebuje naravne glikoalkaloide, ki so pri prekomernem uživanju lahko strupeni – največ jih je prav v kalčkih in ozelenelih delih. Pregled objavljenih raziskav o solaninu in hakoninu (objavljen na PubMed) opozarja, da lahko višje koncentracije povzročijo prebavne in nevrološke motnje, zato je pravilna priprava – torej odstranjevanje kalčkov in zelenih delov – ključnega pomena.
Veliko zdravnikov se pri zdravljenju drži predvsem farmacevtskih pripomočkov, kar je razumljivo, saj gre za standardizirana in dobro raziskana zdravila. Pot do dobrega počutja pa je, tako kot pri marsičem drugem, pogosto nekje na sredini – v smiselnem sodelovanju med sodobno medicino in preizkušenimi naravnimi pristopi, o katerih se je vredno pogovoriti tudi z osebnim zdravnikom, še posebej če imate kronične želodčne težave ali jemljete zdravila.
Če vas zanima, katera živila je najbolje pustiti pri miru, kadar je vaš želodec občutljiv, si oglejte tudi naš prispevek Živila, ki jih je prepovedano jesti na prazen želodec. Krompir sicer ni edini del te gomoljnice, ki se ponaša z blagodejnimi učinki – tudi surov krompir, položen na kožo, ima zanimivo vlogo v domači negi, o čemer piše naš članek Kaj se zgodi, če daste surov krompir na kožo.
Mislite, da bodo nekoč tudi naše bolnišnice namesto klasičnih, precej brezokusnih obrokov svojim pacientom ponujale preproste, zdrave jedi, ki telesu dajejo energijo in osnovne gradnike za obnovo celic? Morda je odgovor bližje, kot si mislimo – in morda se vse skupaj začne s tako preprosto stvarjo, kot je kozarec svežega krompirjevega soka.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
