Vem, kaj jem - portal o zdravi hrani, zdravju, lepoti in zdravem načinu življenja
Išči
Domov
Ko telo išče ravnovesje: kaj o zakisanosti res vemo in zakaj je del odgovora vseeno na vašem krožniku
Datum: 10.11.2024 - Rubrika: Dobro je vedeti

Ko telo išče ravnovesje: kaj o "zakisanosti" res vemo in zakaj je del odgovora vseeno na vašem krožniku

Avtor:
Zvone Štor

Utrujenost, zgaga, bolečine v sklepih in pogosti glavoboli imajo lahko številne vzroke, "zakisanost telesa" pa je med njimi pogosto napačno razumljena. Telo pH krvi uravnava zelo natančno samo, s pestro prehrano, bogato z zelenjavo in sadjem ...


Testni lističi za merjenje pH v urinu, alkalna voda po nekaj evrov za liter, dolgi seznami "kislih" in "bazičnih" živil … Prepričanje, da je naše telo zakisano in da ga moramo nujno "razkisati", je ena najtrdovratnejših prehranskih zgodb zadnjih desetletij. Presenetljivo pa je, da se v njej skriva zrno resnice – le na drugem mestu, kot ga običajno iščemo. Stres, hiter tempo življenja, premalo gibanja in krožnik brez zelenjave res niso dobra kombinacija. Toda ne zato, ker bi se nam "zakisala kri".

Prijateljica, ki dela v pisarni in vsak dan po devet ur presedi pred računalnikom, je pred leti prebrala, da so utrujenost, zgaga in pogosti glavoboli zanesljiv znak zakisanosti. Kupila je lističe za merjenje pH urina in več tednov skoraj ni jedla kruha, jajc ne sira. Utrujenost ni minila. Ko je o težavah končno spregovorila z osebno zdravnico, so krvne preiskave pokazale nekaj povsem drugega – pomanjkanje železa. Danes pravi, da ji je od "razkisalnega" obdobja ostala ena sama, a dobra navada: na krožniku ima vsak dan precej več zelenjave kot prej. "Lističi so končali v predalu, solata pa je ostala," se smeje.

Kaj sploh pomeni zakisanost telesa?

V ljudskem jeziku zakisanost telesa pomeni, da se je porušilo kislinsko-bazično ravnotežje, z njo pa pogosto povezujemo slabost, razdražljivost, utrujenost, zaspanost, težave s (suho) kožo in lasmi ter zaprtje ali drisko. V medicini pa ima izraz acidoza precej ožji in resnejši pomen. Kot pojasnjuje ameriška Nacionalna medicinska knjižnica na portalu MedlinePlus, gre za stanje, pri katerem se v telesu nabere preveč kisline ali pa ledvice ne zmorejo odstraniti dovolj kisline.

Prava presnovna acidoza ima resne vzroke: bolezni ledvic, neurejeno sladkorno bolezen (diabetično ketoacidozo), hudo drisko, hudo dehidracijo ali zastrupitve. Kaže se predvsem s hitrim in globokim dihanjem, lahko tudi z zmedenostjo ali hudo utrujenostjo, v najhujših primerih pa lahko vodi celo v šok in odpoved organov (MedlinePlus – Metabolic acidosis). Prav zato takšnega stanja ne odpravljamo z jedilnikom, temveč nemudoma pri zdravniku. Pri ljudeh z zdravimi ledvicami in pljuči do resne acidoze običajno ne pride.

Kako telo varuje svoj pH

Človekov pH faktor v krvi običajno znaša med 7,35 in 7,45 – je torej rahlo bazičen – in telo ga ohranja v zelo ozkih mejah. Za to skrbijo pljuča (z izdihavanjem ogljikovega dioksida), ledvice (z izločanjem odvečnih kislin z urinom) in posebni pufrski sistemi v krvi. Kanadski zdravnik Gerry K. Schwalfenberg v preglednem članku The Alkaline Diet: Is There Evidence That an Alkaline pH Diet Benefits Health?, objavljenem v reviji Journal of Environmental and Public Health, navaja, da tudi prehrana z veliko beljakovin in malo ogljikovih hidratov komajda spremeni pH krvi, zato pa precej spremeni sestavo urina.

Do podobnega sklepa je prišlo tudi slovensko zaključno delo avtorice Eve Rifelj (2022), dostopno v sistemu COBISS: s hrano ne vplivamo na pH krvi, temveč na ravnotežje elektrolitov in pH urina. Barva lističa za merjenje pH urina nam torej pove predvsem, kaj smo jedli včeraj – ne pa, ali je "zakisano" naše telo.

Mimogrede: nekateri deli telesa so kisli povsem namenoma. Koža ima rahlo kisel zaščitni plašč, v želodcu pa je pH po navedbah istega preglednega članka med 1,35 in 3,5. Ta močno kislo okolje je nujno za prebavo beljakovin in nas varuje pred škodljivimi mikrobi.

Zrno resnice: koliko kislin "prinese" naš krožnik

Zakisanost v ljudskem pomenu ne povzročajo živila, ki so po okusu kisla, temveč tista, pri katerih pri presnovi nastane več kislih snovi. Strokovnjaki to imenujejo prehranska kislinska obremenitev in jo ocenjujejo z različnimi kazalniki, med katerimi je najbolj znan PRAL (potencialna ledvična kislinska obremenitev). Več kislih presnovkov dajejo živila, bogata z beljakovinami (meso, ribe, jajca, sir) in žitni izdelki, več bazičnih pa zelenjava in sadje, ki sta bogata s kalijem in magnezijem. Zato je limona, čeprav je izrazito kisla, po tej lestvici med "bazičnimi" živili.

Zdrave ledvice te razlike brez težav uravnavajo. Schwalfenberg pa opozarja, da se s starostjo njihova sposobnost uravnavanja kislinsko-bazičnega ravnovesja postopoma zmanjšuje, kar je eden od razlogov, zakaj je smiselno, da zelenjava in sadje na krožniku ne manjkata. Po njegovih navedbah tudi preveč soli v kombinaciji s prehrano, ki daje veliko kislin, pri starejših ni ugodna.

To pa nikakor ne pomeni, da bi se morali izogibati jajcem, mesu, ribam, siru, žitnim izdelkom ali rižu. Ta živila dajejo telesu dragocene beljakovine, vitamine skupine B, železo in druge hranilne snovi. Bistvo je v razmerju: kadar meso, sir ali testenine na krožniku nimajo družbe, je obrok neuravnotežen – ne le z vidika kislin, temveč tudi vlaknin, vitaminov in mineralov. Pazljivi pa velja biti predvsem pri sladkarijah, gaziranih pijačah in alkoholu, kavo in čaj pa uživajte zmerno.

Pri tem ne gre le za natrij, ki ga večina nas zaužije že tako preveč s soljo, temveč predvsem za kalij, magnezij in kalcij. Kalij telesu po nekaterih ugotovitvah pomaga izločati odvečni natrij, kar je ugodno tudi za krvni tlak – več o tem v članku Banana na dan: zakaj je to eden najpametnejših nasvetov za ljudi z visokim tlakom. Ljudje z boleznimi ledvic pa morajo biti pri živilih, bogatih s kalijem, previdni in se o prehrani posvetovati z zdravnikom, kot opozarjamo v članku Banana: priljubljen sadež za skoraj vsakogar.

Katera živila velja imeti na krožniku pogosteje

Na listi živil, ki jih je dobro uživati vsak dan, so: ajda, proso, skoraj vse vrste zelenjave (zlasti bučke, špinača, jajčevci, redkev, pesa, brokoli, korenje, zelena in paradižnik) ter večina sadja (še posebej kivi, lubenice, banane, breskve, jagode in maline). Dobrodošli so tudi stročnice, oreščki in semena, ki so odličen vir magnezija.

Koliko magnezija vsebujejo posamezna živila, si lahko ogledate v preglednici na portalu Prehrana.si, nekaj preprostih idej pa smo zbrali v članku Pet živil, ki telesu vrnejo mineral, brez katerega možgani in mišice preprosto ne delujejo. Zakaj je ta mineral tako pomemben, preberite v članku Zakaj potrebujemo magnezij in magnezijev klorid.

Ena pomembna opomba: med "razkisalnimi" priporočili se pogosto znajdeta tudi surovo mleko in smetana. Mleko in jogurt sta lahko del uravnoteženega jedilnika, surovo mleko iz mlekomata pa je treba pred uživanjem prekuhati. Na to opozarja tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki je v surovem mleku že večkrat odkrila nevarne bakterije.

Kaj pa zgaga, utrujenost in bolečine v sklepih?

Napihnjenost, zgaga, bolečine v sklepih in mišicah, stalna utrujenost, glavoboli, težave s spanjem – vse to so resnične in neprijetne težave, ki jih v ljudskem izročilu pogosto pripišejo zakisanosti. Vendar ima vsaka od njih svoje, pogosto zelo različne vzroke, in prav zato je pomembno, da jih ne zmečemo v isti koš.

Zgaga je na primer lokalna težava: želodčna kislina iz želodca zateka v požiralnik in draži njegovo sluznico, kar ima malo opraviti s pH-jem preostalega telesa. Pri zgagi so v ospredju velikost obrokov, čas zadnjega obroka, alkohol, kajenje, prekomerna telesna teža in stres. Kaj lahko storite sami, smo opisali v članku Vsak peti odrasel trpi za zgago – babičini nasveti, ki so jih potrdili tudi znanstveniki, več o tem, kdaj zgaga zahteva obisk zdravnika, pa najdete na portalu Moja-lekarna.

Utrujenost ima lahko za ozadjem premalo spanja, stres, pomanjkanje železa ali vitamina B12, težave s ščitnico – pa tudi premalo magnezija, katerega pomanjkanje se po nekaterih ugotovitvah skriva za utrujenostjo, razdražljivostjo in nočnimi krči. O tem smo pisali v člankih Telo vam pošilja znake – ali jih prepoznate? Pomanjkanje magnezija se skriva za simptomi, ki jih odpišemo kot utrujenost in Ko vaše telo že ve, da mu primanjkuje magnezija, vi pa še ne.

Bolečine v sklepih imajo prav tako različne vzroke, od obrabe do vnetnih bolezni. Pri protinu se v sklepih nabirajo kristali sečne kisline, na kar lahko vpliva tudi prehrana z veliko mesa, drobovine in alkohola – a tudi to je stanje, ki ga mora oceniti zdravnik. Če vas katera od naštetih težav spremlja dlje časa, je najboljši prvi korak obisk osebnega zdravnika in osnovne krvne preiskave, ne pa testni lističi.

Ali se lahko izognemo zakisanosti tako, da ne jemo "kislih" živil?

Nikakor! Kisel okus ni merilo. Jesti moramo uravnoteženo hrano, v kateri so zastopane vse skupine živil, zelenjava in sadje pa imata na krožniku vidno mesto. Naš problem ni, da bi s hrano "zakisali" kri, temveč da sodobni jedilnik pogosto vsebuje preveč predelanih živil, soli in sladkorja ter premalo zelenjave.

Kaj pravi znanost o alkalni prehrani?

Raziskave so pri obljubah alkalne prehrane bistveno bolj zadržane od reklam. Schwalfenberg v svojem preglednem članku ugotavlja, da sistematični pregled literature ni potrdil zaščitne vloge alkalne prehrane pri osteoporozi, nekaj dokazov pa obstaja za blago izboljšanje kronične bolečine v križu ob dodajanju bazičnih mineralov. Sklene, da bi alkalna prehrana lahko imela nekaj vrednosti pri kroničnih boleznih, a so potrebne nadaljnje raziskave.

Precej bolj jasen je sistematični pregled kanadskih raziskovalcev Tanis R. Fenton in Tiana Huanga v reviji BMJ Open (Systematic review of the association between dietary acid load, alkaline water and cancer), ki sklene, da priporočanje alkalne prehrane in alkalne vode za preprečevanje ali zdravljenje raka ni upravičeno. Novejša metaanaliza opazovalnih raziskav v reviji Frontiers in Nutrition (Xu in sod., 2022) je sicer zaznala nekatere povezave med prehransko kislinsko obremenitvijo in tveganjem za raka, a avtorji poudarjajo, da so za trdne sklepe potrebne kakovostnejše prospektivne raziskave.

Skratka: bolj kot sama "alkalnost" šteje tisto, kar alkalna prehrana v praksi pomeni – več zelenjave, sadja, stročnic in oreščkov ter manj predelane hrane in soli. To pa so priporočila, ki jih podpirajo tudi vse uradne smernice zdrave prehrane.

Pet preprostih korakov za bolj uravnotežen krožnik

  • Naj bo vsaj polovica kosila in večerje zelenjava – surova, dušena ali v juhi.
  • Mesu, siru ali testeninam vedno dodajte prilogo iz zelenjave ali solato.
  • Vsak dan pojejte nekaj sadja in pest oreščkov ali semen.
  • Zmanjšajte sol, sladkarije, gazirane pijače in alkohol.
  • Gibajte se vsak dan vsaj pol ure in poskrbite za dovolj spanja – telo vam bo hvaležno ne glede na pH lističe.

Za konec še ljudska modrost

Naše babice so rade rekle, da človek, ki se mu zaluštajo kisle kumarice, ni zakisan. Za diagnozo to seveda ne velja, kot prijeten opomnik pa vseeno ni slab: telo zna samo poskrbeti za svoje ravnovesje, mi pa mu pri tem najbolj pomagamo s pestrim krožnikom, gibanjem in dovolj počitka.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.

Zvone Štor
O AVTORJU:
Zvone Štor se drži načela, da zanj nihče ne bo umrl, zato že desetletija ne je mesa. Osebno verjame, da vsak izbere način prehranjevanja, ki mu odgovarja, prihodnost pa vidi v personalizirani medicini. Je tudi avtor aplikacija Prehransko oko.

Kot sam večkrat izpostavi, pogled na vse se mu je spremenil potem, ko je jeseni 2020 preživel težko obliko kovida in se po dveh mesecih na respiratorju ponovno učil hoditi in držati žlico v roki. Od takrat naprej je popolnoma spremenil svoj pogled na hrano ... Prepričan je, da ni problem, da se kdaj pregrešimo, pomembno je, da se tega zavedamo in to popravimo. Najhuje je, ko se težave kopičijo dlje časa in nič ne ukrenemo ...

Več o avtorju ...


Alkalnost telesa
Posledice zakisanosti
Ravnovesje kislin in baz
Zakisanost telesa
Zdrava prehrana






Bilten po e-mailu
Prejmite vsak teden brezplačen Vem, kaj jem e-bilten, ki je poln aktualnih nasvetov, novic in priporočil, kako obdržati zdravje v najboljši kondiciji. Splača se!
* S prijavo se strinjate s politiko zasebnosti. Na ta naslov vam bomo pošiljali samo e-bilten enkrat na teden. Odjavite se lahko kadarkoli.














Vabimo vas, da med prvimi preizkusite brezplačno in brez oglasov mobilno aplikacijo Peek & Cook. Za več informacij kliknite TUKAJ >>
Naložite mobilno aplikacijo:
PREHRANSKO OKO

Poslikajte hrano in spremljate kalorije, beljakovine, vlaknine, ogljikove hidrate in maščobe. Naj bo vaša prehrana bolj uravnotežena ...
Več o aplikaciji najdete TUKAJ
Zakaj vitamin D pozimi ni le sončni vitamin, ampak eden najpomembnejših zaveznikov vašega imunskega sistema
Dobro je vedeti
Zakaj vitamin D pozimi ni le sončni vitamin, ampak eden najpomembnejših zaveznikov vašega imunskega sistema
Jutranji napitek iz riža in ajde, za katerega večina ne ve: en kozarec zjutraj za nežnejši začetek dneva in prijaznejšo prebavo
Zdravje, lepota
Jutranji napitek iz riža in ajde, za katerega večina ne ve: en kozarec zjutraj za nežnejši začetek dneva in prijaznejšo prebavo
Večerja brez slabe vesti: kaj smete jesti, ne da bi se zredili
Dobro je vedeti
Večerja brez slabe vesti: kaj smete jesti, ne da bi se zredili
Naravni polisaharid, ki mu pripisujejo tretjino manj prehladov in celo mesto v onkologiji
Dobro je vedeti
Naravni polisaharid, ki mu pripisujejo tretjino manj prehladov in celo mesto v onkologiji
Spite premalo, sedite preveč in zjutraj pozabite na vodo? Morda sami sabotirate lasten metabolizem
Zdravje, lepota
Spite premalo, sedite preveč in zjutraj pozabite na vodo? Morda sami sabotirate lasten metabolizem
Olivno olje, orehi in imunski sistem: kaj so znanstveniki odkrili o maščobah, ki jih jemo
Dobro je vedeti
Olivno olje, orehi in imunski sistem: kaj so znanstveniki odkrili o maščobah, ki jih jemo
Pica iz kefirja: rahlo, puhasto testo brez kvasa, ki ga zmešate v minuti
Dobro je vedeti
Pica iz kefirja: rahlo, puhasto testo brez kvasa, ki ga zmešate v minuti
Kaj vam jezik pove o vitaminu B12 in zakaj bi morali to vedeti zdaj
Dobro je vedeti
Kaj vam jezik pove o vitaminu B12 in zakaj bi morali to vedeti zdaj
Kaj se zgodi s telesom, če teden dni ne jeste kruha?
Dobro je vedeti
Kaj se zgodi s telesom, če teden dni ne jeste kruha?
Zjutraj ali zvečer: kdaj je pravi čas za tableto proti visokemu pritisku?
Dobro je vedeti
Zjutraj ali zvečer: kdaj je pravi čas za tableto proti visokemu pritisku?


Copyright (c)
VemKajJem.si
Marec 2014
puščica gor