
Zbudite se sredi noči, ker ne morete dihati skozi nos. Usta so suha, glava težka, počutje pa tako, kot bi vso noč tekli maraton. In to kljub temu, da niste prehlajeni. Mnogi se v takem trenutku vprašajo, kaj so pravzaprav počeli prejšnji dan – pa hitro pozabijo na večerjo, ki je bila polna sira, čokolade in kozarca rdečega vina.
Znanka, ki dela kot vzgojiteljica v vrtcu, je leta trpela zaradi nočne zamašenosti nosu, ne da bi vedela zakaj. Zdravniki so ji rekli, da gre "verjetno za alergijo na prah", a ji zdravila niso bistveno pomagala. Šele ko si je nekaj tednov beležila, kaj je jedla zvečer, je opazila vzorec: vsakič, ko je pred spanjem pojedla kos starejšega sira ali popila kozarec vina, je bila noč slabša. Ko je te živila za poskus za nekaj tednov povsem izpustila, je nos prvič po letih "zadihal" normalno.
Zgodba ni osamljena. Po nekaterih ugotovitvah naj bi določena živila pri občutljivejših osebah sprožala mehanizme, ki povečajo izločanje sluzi, razširijo žile v nosni sluznici in povzročijo tisti znani občutek "zamašenosti", čeprav virusa ali bakterije nikjer ni. Razlog se pogosto skriva v snovi, imenovani histamin – telesu lastni kemični prenašalec, ki je sicer ključen del imunskega odziva, a v prekomernih količinah povzroča prav tiste neprijetne simptome, ki jih dobro poznamo ob seneni mrzlici.
Histamin se v telesu sprošča iz imunskih celic, ko zazna grožnjo – pelod, prah ali alergen. Po nekaterih ugotovitvah pa se histamin nahaja tudi v številnih živilih, predvsem v starani, fermentirani in dlje shranjeni hrani, pri nekaterih ljudeh pa telo te dodatne količine ne razgradi dovolj hitro. Posledica je lahko podobna kot pri seneni mrzlici: izcedek iz nosu, zamašenost, včasih tudi glavobol. Pri tem ne gre nujno za klasično alergijo, pač pa za t. i. histaminsko intoleranco, ko telesu primanjkuje encima DAO (diaminoksidaza), ki histamin razgrajuje.
Poleg histamina lahko k zamašenemu nosu prispevajo tudi živila, ki spodbujajo nastajanje sluzi, dražijo požiralnik ali povzročajo splošno vnetje v telesu. Kombinacija prehladnih in vročih jedi ob istem obroku lahko po nekaterih izkušnjah dodatno obremeni organizem in povzroči glavobol, kar težave še poslabša. Tu je deset živil, pri katerih bodite – še posebej, če ste že tako ali tako prehlajeni, alergični ali nagnjeni k zamašenemu nosu – nekoliko previdnejši.
Kari, čili in druge močne začimbe lahko pri občutljivejših osebah vplivajo na raven histamina v telesu. Histamin je vnetna spojina, ki jo sproščajo celice, potem ko so že imele alergijsko reakcijo, zato lahko močno začinjena hrana pri nekaterih ljudeh poslabša že obstoječo zamašenost.
Rdeče meso vsebuje veliko beljakovin, kar pri prebavi zahteva več energije in lahko posredno draži sinuse, kar vodi v prekomerno nabiranje sluzi v nosu. Še posebej to velja za predelano in dlje shranjeno meso, ki vsebuje več histamina kot sveže.
Banane so sicer odlične za zdravje – krepijo spanec in so bogate z minerali kot je kalij – a hkrati spadajo med živila, ki lahko v telesu sprostijo histamin, kar pri nekaterih osebah povzroči neprijetno zamašenost nosu.
Mleko je poznano po tem, da pri nekaterih ljudeh povzroča gostejšo sluz, ki potem počasneje potuje skozi telo, zaradi česar lahko zamašenost traja dlje časa kot sicer. Mlečni izdelki lahko podaljšajo okrevanje za več dni, predvsem če imamo že tako ali tako oslabljen organizem.
Siri – še posebej starani – imajo podoben učinek kot mleko, le da je problem pri njih še izrazitejši. Starejša hrana namreč vsebuje več histamina, kar lahko povzroči razširitev krvnih žil tudi v predelu glave in vodi v glavobole ter slabše počutje. Vse je sicer odvisno od posameznega organizma in vrste sira.
Sladkor na splošno deluje zelo vnetno. Več sladkega kot pojemo, večja je nevarnost, da vnetje oteži prebavo in upočasni presnovo, kar pa pomeni tudi več sluznice. Po nekaterih ugotovitvah lahko sladkor pri okužbi dihal vnetje v telesu znatno poveča, kar podaljša tudi morebiten prehlad ali gripo, pogosto pa mu sledi trdovraten kašelj.
Čokolada in druge sladice bi bilo smiselno vsaj v času zamašenega nosu močno omejiti. Kupljena čokolada poleg velike količine sladkorja pogosto vsebuje tudi mleko, kar nosno tkivo še dodatno draži. Po nekaterih opažanjih lahko čokolada pri občutljivejših osebah povzroči celo zatekanje tkiva ob dihalnih poteh.
Tuna vsebuje razmeroma veliko histamina, kar lahko pri nekaterih ljudeh sproži izrazitejšo reakcijo – nos lahko nabrekne do te mere, da niti običajna zdravila ne pomagajo veliko. Med nahodom je zato smiselno uživanje rib, predvsem starejših ali slabše shranjenih, za nekaj časa omejiti.
Pica združuje kar nekaj sestavin, ki lahko spodbudijo nastanek histamina – veliko sira, gluten in paradižnik. Paradižnik lahko pri ljudeh z občutljivim želodcem povzroči dodatne težave z želodčno kislino, kar grlo še bolj draži in posredno poslabša tudi zamašenost nosu.
Pivo vsebuje kvasovke, ki lahko nos zamašijo tudi pri osebah, ki sicer nimajo takšnih težav. Podoben učinek ima vino, predvsem rdeče, in praktično vse alkoholne pijače, ki pospešijo krvni obtok. Rdečica v obrazu, ki jo marsikdo opazi po kozarcu vina, je pogosto znak, da gre za podoben mehanizem, ki povzroča tudi zamašenost.
Dobra novica je, da obstajajo tudi živila in napotki, ki dihanje skozi nos olajšajo. Hren je znan po protivnetnem delovanju in lahko po nekaterih ugotovitvah pripomore k lažjemu dihanju pri zamašenih sinusih, podoben učinek pa naj bi imel tudi ananas zaradi vsebnosti encima bromelain, ki naj bi pripomogel pri otekanju nosu in sinusov. Med živili, ki naravno delujejo antihistaminsko, izstopa tudi mlada čebula z vsebnostjo kvercetina, snovi, ki naj bi zmanjševala biološki učinek histamina v telesu.
Če sumite, da gre pri vas za pogostejšo histaminsko intoleranco in ne le za občasno prehlajenost, si lahko za nekaj tednov vodite preprost dnevnik prehrane in simptomov – podobno kot v zgornji izkušnji – da boste lažje opazili morebitne vzorce. Po nekaterih ugotovitvah naj bi imelo do petine evropske populacije zmanjšano aktivnost encima DAO, ki histamin razgrajuje, kar pojasnjuje, zakaj nekateri ljudje na enaka živila reagirajo, drugi pa sploh ne (Cleveland Clinic).
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
