Ko kolena "vedo", da bo sneg: kaj mraz res naredi z vašimi sklepi

Takoj, ko temperature padejo, se zdi, da je naenkrat povsod več ljudi, ki tožijo zaradi bolečih kolen, ramen in zapestij. Po nekaterih ugotovitvah naj bi bila povezava med mrazom in sklepi resnična, vendar zgodba ni tako preprosta, kot se sliši – gre predvsem za to, kaj mraz povzroči v naših mišicah, prehrani in vsakdanjih razvadah.

Takoj, ko se začne hladno vreme, se število ljudi, ki tožijo zaradi bolečin v sklepih, opazno poveča. Ali je za to res krivo samo nizko število na termometru?

Marsikdo pozna ta občutek: kolena, ki nenadoma "vedo", da bo padel sneg, ali ramena, ki se zjutraj komaj premaknejo, ko zunaj zapiha mrzel veter. Po nekaterih ugotovitvah naj bi imel velik delež ljudi pozimi pogostejše težave s sklepi, pri čemer naj bi šlo predvsem za bolnike z artritisom in revmatizmom, poleg njih pa pozimi opažamo tudi več povsem mehanskih poškodb sklepov, na primer pri spravljanju snega ali spodrsljajih na poledenelih poteh. Ali na vse to res vpliva mraz?

Znanka, ki je pred leti delala kot fizioterapevtka, mi je nekoč povedala, da je vsako jesen v ambulanti opažala podoben vzorec: ljudje, ki so čez poletje brez težav kolesarili in se sprehajali, so se pozimi nenadoma pritoževali nad otrdelimi koleni in bolečimi rameni. Po njenih besedah večina pacientov ni imela nobene nove poškodbe – spremenilo se je samo vreme in njihove navade.

Da, vendar samo posredno.

Nizke temperature same po sebi po nekaterih ugotovitvah niso glavni krivec za bolečine v sklepih. Mehanizem je bolj zapleten: mraz neposredno vpliva na sinovialno tekočino, ki blaži in lubricira sklepe – ta ob nižjih temperaturah postane gostejša in manj učinkovita, podobno kot motorno olje pozimi gosti hitreje kot poleti. Poleg tega mraz povzroči, da se mišice, kite in vezi skrčijo in otrdijo, kar dodatno obremeni sklepe okoli njih.

Znanost pri tem ni povsem enotna. Ljudje z osteoartritisom pogosto zatrjujejo, da vreme vpliva na njihovo bolečino, vendar dokazi o tem niso enoznačni, kar pa ne pomeni, da povezave ni – le da je bolj individualna, kot bi si želeli. Raziskava, objavljena v reviji The American Journal of Medicine, je proučevala vpliv vremenskih dejavnikov na bolečine pri kolenskem osteoartritisu in opozorila, da lahko nizke temperature vplivajo na sklepe na več načinov, med drugim prek gostote sinovialne tekočine in vnetnih procesov v tkivu okoli sklepa.

Druge raziskave gredo še dlje: v eni od anket med 200 ljudmi s kolenskim osteoartritisom so raziskovalci ugotovili, da je vsak padec temperature za približno 10 stopinj – skupaj z nizkim zračnim tlakom – sovpadal s poslabšanjem bolečin pri artritisu. Podobno je obsežnejša britanska raziskava na več kot 2.600 udeležencih pokazala, da so višja vlažnost, nižji zračni tlak in močnejši veter povezani s povečano bolečino, čeprav tovrstne študije ne trdijo, da vreme neposredno povzroča bolečino, temveč le, da gre za merljivo povezavo, ki jo občuti precejšen del ljudi.

Zakaj se to dogaja v telesu

Kot pojasnjuje kirurginja in znanstvenica s Stanforda dr. Constance Chu, ko zunanji zračni tlak pade, se sinovialna tekočina v sklepu lahko nekoliko razširi ali premakne, kar poveča pritisk znotraj sklepne kapsule. Pri ljudeh z artritisom ali vnetjem sklepov je za to razširjanje na voljo manj prostora, zato se pritisk na živce v sklepu in okoli njega poveča, kar sproži bolečinske signale.

Podobno razlaga tudi ortoped dr. David Hassinger: artritis prizadene vse strukture znotraj sklepa, vključno z ovojnico in vezmi, ki imajo živčne končiče, občutljive na vremenske spremembe, kar se kaže kot napetost, otrdelost in nelagodje. Zato priporoča, da se pred telesno aktivnostjo v mrazu ali na večji višini vedno najprej ogrejemo z razteznimi vajami in primerno oblečemo.

Športne vaje in nenadna obremenitev

Poleti se navadno več gibljemo in smo na splošno bolj aktivni, poleg tega pa nam ni treba odmetavati snega ali se boriti s poledico. Pozimi je povsem drugače: v samo nekaj minutah se lahko znajdemo zunaj z lopato v rokah, čeprav smo bili pred tem ves dan na kavču pred televizorjem. Odmetavanje snega velja za eno najbolj zahtevnih in mišično vsestranskih opravil, saj hkrati obremeni hrbet, ramena, kolena in zapestja. Vsak izkušen športnik bo potrdil, kako pomembno je ogrevanje pred vsako večjo telesno obremenitvijo – to še posebej velja pozimi, ko so mišice in vezi zaradi mraza že same po sebi bolj otrdele.

Podobno svetuje tudi zdravstveni center Mount Sinai: v mrzlem vremenu se mišice in vezi lahko zategnejo in otrdijo, v vlažnem vremenu pa pritisk na telo povzroči oteklino in povečano bolečino, zato je pomembno, da se v mrazu najprej ogrejemo, po vadbi v vlagi pa telo ohladimo. Če torej veste, da vas čaka fizično delo na mrazu – pa naj bo to spravljanje snega ali samo daljši sprehod s psom – si vzemite nekaj minut za ogrevanje rok, kolen in ramen.

Če vas zanima, kako pravilno ukrepati, ko vas sklep že boli, si preberite tudi naš prispevek Vas bolijo sklepi? Ukrepajte hitro!, kjer so opisani najpogostejši vzroki za bolečine v kolenih in drugih sklepih.

Topli in hladni obkladki – kdaj kateri?

Pri zimskih bolečinah v sklepih se mnogi sprašujejo, ali naj posežejo po toplem ali hladnem obkladku. Odgovor je odvisen od vzroka bolečine: pri akutnih poškodbah, na primer zvitem gležnju, je hlajenje boljša izbira, pri kroničnih bolečinah, kot je osteoartritis, pa je po nekaterih ugotovitvah učinkovitejša toplota, ki sprosti mišice in izboljša gibljivost sklepa. Vso razliko med obema pristopoma si lahko podrobneje pogledate v prispevku Hladni obkladki so lahko prijetni, vendar ne za sklepe.

Pri domačih obkladkih za lajšanje bolečin v sklepih je priljubljena tudi kombinacija medu in gorčice, ki jo najdete v prispevku Z medom in gorčico nad bolečine v sklepih – tovrstni domači pripravki so sicer ljudsko izročilo in ne nadomeščajo zdravniške obravnave, vendar jih marsikdo uporablja kot dopolnilo k drugim ukrepom.

Vloga prehrane in tekočine

Drug pomemben dejavnik bolečih sklepov se skriva v naših zimskih prehranjevalnih navadah. Pozimi po navadi jemo manj sveže zelenjave in sadja, manj pijemo in se manj potimo, kar lahko vpliva na to, koliko tekočine in hranil je na voljo tkivom okoli sklepov. Če se ob tem še manj gibljemo, lahko v telesu pride do zadrževanja tekočine, kar po nekaterih ugotovitvah dodatno obremeni notranje organe in sklepe.

Zadostna hidracija je zato pozimi enako pomembna kot poleti, čeprav žeje takrat občutimo manj. Pitje zadostne količine tekočine pred vadbo, med njo in po njej lahko pripomore k preprečevanju poškodb ter zmanjšanju vnetij in oteklin sklepov, kot smo podrobneje pojasnili v prispevku Kako telo pokaže, da ima premalo vode?.

Občasna razstrupljevalna dieta ali dan, namenjen lažji, bolj rastlinski prehrani, je po nekaterih ugotovitvah lahko koristna navada, ki jo marsikdo vključi v svoj zimski ritem – če vas to zanima, si oglejte tudi Jutri je pravi dan za čiščenje organizma. Pri tem priporočamo predvsem zeleno listnato zelenjavo, kislo zelje in repo vsaj enkrat na teden, surovo špinačo, ki jo lahko dodate jutranjemu smutiju, ter zmerno količino kave (ena skodelica na tešče). Peteršilj, ingver in kurkuma so znani po tem, da po nekaterih ugotovitvah blagodejno vplivajo na prebavo, priporočljivo pa je tudi vsakodnevno uživanje kefirja, o čemer več izveste v prispevku 3 hitri recepti s kefirjem za zdravje in hujšanje.

Pomemben mineral pri zmanjševanju mišične napetosti in krčev, ki lahko posredno obremenijo tudi sklepe, je magnezij – o tem, kako ga vključiti v vsakodnevno prehrano, si lahko preberete v prispevku Napitek, ki regenerira mišice.

Kaj torej lahko storimo?

Če se zimskih opravil in aktivnosti lotite ogreti, primerno oblečeni in s poskrbljeno hidracijo ter uravnoteženo prehrano, je po nekaterih ugotovitvah manj verjetno, da boste občutili izrazite bolečine in zatekanje sklepov zaradi mraza. Kot svetuje kiropraktik s Cleveland Clinic, dr. Andrew Bang, je pri tovrstnih težavah ključno, da ostanete telesno dejavni, redno razgibavate sklepe in po potrebi uporabite toplotno terapijo.

Če imate kronične težave s sklepi ali sumite na artritis, se o ustreznem ukrepanju vedno posvetujte z osebnim zdravnikom ali revmatologom, saj lahko le strokovnjak postavi natančno diagnozo in predlaga zdravljenje, prilagojeno vašemu stanju.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.