Hladni obkladki so lahko prijetni, vendar ne za sklepe

Če si zvijete gleženj, udarite koleno ali si poškodujete zapestje, je led najboljša izbira. Hlad namreč zmanjšuje oteklino, saj skrči žile in s tem omeji pretok krvi na poškodovano mesto. Prav tako deluje kot naravni anestetik – zmanjša občutek bolečine, saj upočasni prenos bolečinskih signalov v možgane.

Raziskave kažejo, da uporaba ledu po akutnih poškodbah zmanjša oteklino in bolečino za približno 20–30 %. Led je najbolj učinkovit v prvih 48 urah po poškodbi. Obkladek naj bo na sklepu 10–20 minut, nato pa si vzemite vsaj uro premora, da preprečite poškodbo kože zaradi mraza.

Vendar ledeni obkladki niso vedno najboljša izbira!

Pri nekaterih kroničnih težavah, kot so artritis, osteoartritis in druge degenerativne bolezni sklepov, lahko mraz bolečino celo poslabša. Ljudje s kroničnimi bolečinami pogosto poročajo, da jim mraz omrtvi sklepe, zaradi česar postanejo še bolj togi in boleči.

Kdaj je toplota boljša izbira?

Za razliko od ledu toplota deluje tako, da razširi krvne žile, poveča pretok krvi in sprosti mišice. To je še posebej koristno pri kroničnih bolečinah v sklepih, saj izboljša gibljivost in zmanjša občutek togosti.

Če trpite za osteoartritisom (obraba hrustanca v sklepih), je toplotna terapija bolj učinkovita kot hlajenje. Študija, objavljena v reviji Journal of Clinical Rheumatology, je pokazala, da toplotna terapija zmanjša bolečino za približno 30 % pri bolnikih z artritisom, medtem ko hlajenje v takih primerih ni imelo bistvenega učinka.

Za najboljše rezultate uporabite tople obkladke ali grelne blazinice za 15–20 minut naenkrat. Pazite, da toplota ni previsoka, saj lahko povzroči opekline. Če nimate posebnih grelnih blazinic, si lahko pomagate z vročo brisačo ali steklenico tople vode.

Izjeme pri uporabi toplega in hladnega

Čeprav splošna pravila veljajo, obstajajo izjeme. Pri vnetnem revmatizmu, kjer je vnetje močno prisotno, lahko toplotna terapija bolečino celo poslabša. Tudi pri akutnih vnetjih zaradi preobremenitve (na primer: tekaška kolena) je bolje izbrati hlajenje. Po drugi strani pa se pri kroničnih bolečinah v hrbtu, vratu ali ramenih pogosteje priporoča toplota, saj sprošča mišice in izboljša prekrvavitev.

Fizioterapevti in zdravniki priporočajo, da se pri izbiri terapije ravnate po preprostem pravilu:

• Hlajenje je za akutne poškodbe, vnetja in otekline.
  
• Toplota je za kronične bolečine, togost in sprostitev mišic.

Če po nekaj dneh terapije ne opazite izboljšanja ali se bolečina celo poslabša, je najbolje obiskati zdravnika. V nekaterih primerih je potrebna dodatna diagnostika, kot je rentgen ali magnetna resonanca, da se ugotovi, ali gre za večjo poškodbo ali bolezensko stanje.

Kombinacija toplega in hladnega – najboljša strategija?

V nekaterih primerih lahko izmenično uporabljate hladne in tople obkladke. Ta tehnika se imenuje kontrastna terapija in je še posebej učinkovita pri mišičnih bolečinah ali poškodbah tetiv. Deluje tako, da hlad zmanjša vnetje, toplota pa izboljša prekrvavitev in pospeši regeneracijo.

Primer uporabe:

• 10 minut hlajenja
  
• 10 minut toplote
  
• Ponovite cikel 2–3-krat

Študije kažejo, da kontrastna terapija lahko skrajša čas okrevanja za 30–40 % pri športnih poškodbah. Ta metoda je pogosto uporabljena pri rehabilitaciji športnikov.

Kako vedeti, kaj uporabiti?

Če ste v dvomih, poskusite najprej s hlajenjem pri akutnih poškodbah in toploto pri kroničnih bolečinah. Če eno ne deluje, preizkusite drugo. Vaše telo vam bo dalo signal, kaj mu bolj ustreza.

Če bolečine vztrajajo več kot nekaj dni ali se poslabšajo, pa ne odlašajte z obiskom zdravnika ali fizioterapevta. Pravilna terapija lahko bistveno skrajša čas okrevanja in izboljša kakovost vašega življenja.