Pet jesenskih živil, ki jih vaše telo že nestrpno čaka

Jesen nas vsako leto znova razvaja s presežki narave. Toliko vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi na enem mestu težko najdemo v katerem koli drugem letnem času. Zdravilne učinkovine, ki jih jesen ponuja, so mešanica, kakršno zna sestaviti le narava sama. Zato velja biti pozoren na naslednja živila.

Moja soseda mi je nedavno pripovedovala, kako je vsako jesen z možem hodila po kostanj v bližnji gozd – najprej z otroki, kasneje sama, ko so ti odrasli. Pravi, da ji vonj pečenega kostanja še danes prikliče tiste sproščene nedeljske popoldneve, in da je bučna juha postala njihova stalnica na jedilniku, odkar je opazila, da jo po njej manj peče želodec kot po težji hrani. Male, a vztrajne navade, kot je ta, so pogosto tiste, ki se jih najbolj oprimemo.

Kostanji

Čeprav se sezona kostanja šele začenja, jih vsekakor ne smemo spregledati. Kostanji so izredno bogati s kalijem, fosforjem in bakrom, obenem pa vsebujejo tudi mangan, vitamin B6 in vitamin C – kombinacijo hranil, ki po podatkih prehranskih analiz podpira delovanje srca in ožilja ter zdravje kosti. Kalij v kostanjih lahko pripomore k uravnavanju krvnega tlaka, vlaknine pa koristijo prebavi in služijo kot hrana za koristne bakterije v črevesju. Edina "slaba" lastnost kostanjev je, da so razmeroma kalorični – po drugi strani pa so tudi zelo nasitni, kar pomeni, da jih navadno ne pojemo prevečkrat.

Hruške

Hruške vsebujejo lepo količino vitaminov skupine B, kar po nekaterih ugotovitvah pripomore pri spoprijemanju s stresom. Srednje velika hruška vsebuje tudi približno šestino grama vlaknin na 100 gramov, kar jo uvršča med sadeže z visoko vsebnostjo vlaknin – Cleveland Clinic navaja, da lahko vlaknine v hruškah pripomorejo k stabilnejšemu nivoju krvnega sladkorja, kar je lahko koristno tudi za osebe, ki pazijo na vnos sladkorjev v prehrani. Hruške pomirjajo želodec in prebavo ter lahko, zahvaljujoč pektinu in kaliju, pripomorejo k uravnavanju ravni holesterola v krvi. Za marsikoga so tako celo bolj koristne kot jabolka – čeprav je pravzaprav najbolje uživati oboje, saj se dopolnjujeta.

Buče

Bučam zaradi njihove živo oranžne barve marsikje pravijo kraljice jeseni. So izredno bogate z betakarotenom, ki ga telo pretvarja v vitamin A, ta pa je pomemben za zdravje oči, kože in imunskega sistema. Bučna semena vsebujejo tudi zdrave maščobe, med njimi omega-3 maščobne kisline, ki so po navedbah strokovnjakov za prehrano pomembne za zdravje srca in ožilja. Buče so znane tudi po visoki vsebnosti vlaknin, karotenoidi v njih pa lahko zmanjšajo tveganje za nekatere kožne težave in ščitijo pred škodljivimi učinki sončnih žarkov. Poleg tega so pravi zaklad fosforja, magnezija in železa.

Rdeča pesa

Rdeča pesa je znana po visoki vsebnosti naravnih nitratov, ki jih telo pretvarja v dušikov oksid – ta pripomore k širjenju krvnih žil in po nekaterih raziskavah lahko podpira zdravo raven krvnega tlaka. Poleg tega vsebuje občutno količino vitamina C in antioksidantov, ki pomagajo telesu v boju proti prostim radikalom. Pri pripravi bodite pozorni, da rdeče pese ne prekuhate predolgo, saj lahko s tem izgubi del koristnih snovi – najbolje jo je le na hitro popariti ali skuhati v lupini.

Jabolka

Danes je vse težje priti do resnično naravno pridelanih jabolk, saj je njihova pridelava pogosto močno industrializirana. A kljub temu jabolka ostajajo eno najbolj vsestranskih jesenskih sadežev. Vsebujejo pektin, vrsto topne vlaknine, ki lahko po nekaterih študijah pripomore k uravnavanju ravni holesterola in krvnega sladkorja. Jabolka so tudi dober vir vitamina C in antioksidantov, ki lahko podpirajo imunski sistem, hkrati pa vlaknine pripomorejo k ohranjanju ravnovesja črevesne flore. Ni čudno, da star pregovor pravi, da jabolko na dan odžene zdravnika stran – čeprav gre seveda le za ljudsko modrost, ne za zdravniško priporočilo.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.