
Kakšna domislica pa je to, si morda mislite – a preden razložimo, naj vas spomnimo na nekaj dejstev o tej zlatorumeni začimbi, ki jo Indijci uporabljajo že tisočletja.
Kurkuma je stalnica indijske kuhinje in ključna sestavina ajurvedske ter tradicionalne kitajske medicine, kjer so jo stoletja uporabljali za lajšanje prebavnih težav, kožnih vnetij in bolečin v sklepih. Njena glavna aktivna sestavina, kurkumin, je predmet več tisoč znanstvenih raziskav – po podatkih Nacionalnega centra za komplementarno in integrativno zdravje (NCCIH) pa znanost njene učinke šele postopoma potrjuje, medtem ko za marsikatero tradicionalno uporabo dokazi še niso dokončni.
Poglejmo, kaj o kurkumi danes dejansko vemo:
Kurkumin nevtralizira proste radikale in po nekaterih raziskavah vpliva na več sto genov, povezanih z vnetnimi procesi v telesu. Znanstveniki proučujejo tudi njegov morebitni vpliv na rast rakavih celic, vendar Urad za prehranska dopolnila pri ameriškem Nacionalnem inštitutu za zdravje (NIH ODS) jasno poudarja, da dokazi zaenkrat niso dovolj močni, da bi kurkumo lahko šteli za zdravilo proti raku. Gre torej za obetavno področje raziskav, ne pa za nadomestilo za zdravljenje.
Kurkumin je predmet številnih raziskav o možganskem zdravju, med drugim tudi v povezavi z Alzheimerjevo boleznijo – nekatere zgodnje študije nakazujejo, da bi lahko pripomogel k odstranjevanju amiloidnih oblog v možganih. Vendar gre za predhodne ugotovitve; NCCIH opozarja, da trenutni dokazi ne zadoščajo za potrditev takšnega učinka pri ljudeh, zato kurkuma ni nadomestilo za zdravniško obravnavo kognitivnih motenj.
Nekatere manjše študije so pokazale, da bi kurkumin lahko ugodno vplival na uravnavanje krvnega sladkorja, a rezultati med raziskavami niso enotni. Osebe s sladkorno boleznijo naj kurkumo obravnavajo kvečjemu kot dopolnilo zdravi prehrani – nikakor pa ne kot nadomestilo za predpisano zdravljenje, in naj se o uporabi posvetujejo z zdravnikom, saj lahko kurkuma vpliva na delovanje nekaterih zdravil.
To je eno bolje raziskanih področij: več metaanaliz je pokazalo, da lahko kurkumin blago do zmerno pripomore k lajšanju bolečin pri osteoartritisu, predvsem zaradi svojega protivnetnega delovanja. Učinki so pogosto primerljivi z blagimi protivnetnimi zdravili, a brez enakih neželenih učinkov na prebavila.
Kurkuma spodbuja izločanje žolča in je tradicionalno cenjena pri lajšanju napihnjenosti ter blagih črevesnih vnetij. Osebe z boleznimi žolčnika naj bodo pri uživanju previdne in se pred rednim uživanjem posvetujejo z zdravnikom.
Nekatere raziskave nakazujejo, da lahko kurkumin ugodno vpliva na raven LDL holesterola in splošno zdravje ožilja, čeprav so, tako kot pri drugih področjih, potrebne obsežnejše klinične raziskave, preden lahko govorimo o zanesljivem učinku.
Pomembno: kurkuma ima sama po sebi slabo biološko razpoložljivost – telo je ne absorbira dobro, razen če jo zaužijemo skupaj s črnim poprom (piperin lahko poveča absorpcijo tudi do 2000-krat) ali maščobo. To pojasni, zakaj tradicionalni recepti kurkumo pogosto kombinirajo prav s poprom ali oljem.
Poleg uživanja s hrano kurkumo v Indiji od nekdaj uporabljajo tudi zunanje – kot domač obraz osvežilni obkladek za utrujene oči, kar je še posebej priljubljeno med tistimi, ki cele dneve preživijo za računalniškim zaslonom. Gre za tradicionalen ljudski trik, ki ga številni cenijo zaradi enostavnosti, ne pa za znanstveno dokazano zdravilo za podočnjake.
Kako ga pripravite:
Ker ima kurkuma izrazito rumeno barvilo, lahko začasno obarva kožo, pri občutljivi koži pa lahko povzroči draženje – zato je priporočljivo najprej narediti preizkus na majhnem predelu kože. Če opazite pordelost ali srbenje, obkladka ne uporabljajte.
Kurkuma je vsestranska začimba z resnično zanimivim znanstvenim ozadjem, a velja ostati realen glede tega, kaj lahko od nje pričakujemo. Ni čudežno zdravilo za raka, Alzheimerjevo ali sladkorno bolezen, je pa lahko koristno dopolnilo uravnotežene prehrane – in kdo ve, morda si boste z domačim obkladkom po napornem dnevu pred zaslonom vsaj malo polepšali pogled v ogledalo.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
