Žvečilni gumi: sladka skrivnost iz nafte, ki jo vsak dan žvečimo brez pomisleka

Osnova je guma

Kot že ime pove, je osnova vseh žvečilnih guma. Kaj ko bi vam nekdo rekel, da žvečite pnevmatiko, ali nakupovalno vrečko? Sicer bi vam jo močno začinil in posladkal, a osnova je še naprej ista. Guma, ki se uporablja pri žvečilnih, je zelo podobna tisti, ki ji pravimo tudi tesarsko lepilo. Je stranski produkt naftnih derivatov in boste zelo težko karkoli, kar bi lahko koristilo telesu. Zato žvečilni vedno odvrzite in ga nikdar ne pojejte (to je še posebej pomembno pri otrocih).

Sladkor

Res je, da so količine majhne, a za aspartam, ki je pogosto sladilo pri žvečilnih, je dokazano, da že v majhnih količinah povzroča raka in Alzheimerjevo bolezen. Prav tako uničuje možganske celice, multiplo sklerozo, diabetes, astmo ...

Vendar pa je aspartam samo vrh ledene gore. Prav lahko se zgodi, da bomo o žvečilnih "brez sladkorja" v prihodnosti pisali, da so še bolj nevarni, ker uporabljajo alkoholni sladkor. Pozorni bodite na imena, kot so sorbitol (od leta 1976 je v ZDA dovoljena le omejena uporaba), xylitol, maltitol, manitol in podobna. Tehnično gledano to res ni sladkor, vendar pa alkoholni sladkor deluje veliko močneje, ker hitreje pride v kri. Poleg tega znanost s presenetljivo lahkoto sintetizira kakršenkoli alkoholni derivat, delovanje teh snovi pa je po danes dostopnih raziskavah naravnost strašljivo. Že zelo majhne količine lahko pri sladkornih bolnikih povzročijo enak efekt, kot bi pojedli celo porcijo sladkorne bombe.

Edina dobra lastnost alkoholnega sladkorja je, da draži dlesni, torej ni najbolj priporočljiv za žvečilne.

Hidrogenizirana olja, škrob

Hidrogenizacija je kemični proces vezave vodika z ogljikom. Proces je za proizvajalce zelo pomemben, ker s tem podaljšajo rok uporabnosti izdelkom. Si predstavljate, da bi še žvečilni gumiji imeli odtisnjen datum do kdaj so uporabni? V resnici bi to morali imeti, a bi zaradi tega postali dražji, ker bi bilo več odpada. Danes vemo, da hidrogenizirana olja ustvarjajo transgene maščobe, ki so močno rakotvorne. Res je, da je teh snovi največ v margarini, a takoj na drugem mestu so žvečilni gumiji, kjer so skriti prav v oljih in škrobu.

Barvila

Sodobna prehranska industrija se sicer hvali z naravnimi barvili, vendar je tega še vedno zelo, zelo malo. Namesto tega se vse bolj uveljavljajo nove snovi, kot je denimo titanov oksid, ki že spada v skupino nanodelcev. Danes vemo, da titanov dioksid, ki so ga nekoč na veliko uporabljali pri kremah za sončenje, povzroča raka na koži. Kakšen pa je njegov vpliv pa notranje organe, pa še ne vemo. Ali to pomeni, da je potemtakem zdrav?!

Še posebej se izogibajte izrazito modrih in rdečih žvečilnih. Nekaj barvil prav teh barv povzroča resne motnje imunskega sistema.

Antioksidanti

Nekaj žvečilnih, ki jih je moč kupiti tudi na slovenskem trgu, vsebuje antioksidant BHA, ki se sicer uporablja za zaviranje oksidacije, a je pri hrani za otroke prepovedan. Na Japonskem so ga prepovedali že leta 1958, ker obstaja sum, da povzroča tumorje in je močno rakotvoren. Ključno vprašanje pri tem seveda je, kakšen vpliv na zdravje imajo antioksidanti pridobljeni iz nafte? Niso vsi antioksidanti zdravi.

Zakaj so žvečilni sploh nevarni?

Statistika kaže, da povprečen Slovenec na leto porabi za 5 kilogramov žvečilnih. Res je, da gumijasto osnovo večinoma zavržemo, a to vseeno pomeni, da pojemo do dva kilograma spornih snovi.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.