Vem, kaj jem - portal o zdravi hrani, zdravju, lepoti in zdravem načinu življenja
Išči
Domov
Žvečilni gumi: sladka skrivnost iz nafte, ki jo vsak dan žvečimo brez pomisleka
Datum: 19.1.2022 - Rubrika: Dobro je vedeti

Žvečilni gumi: sladka skrivnost iz nafte, ki jo vsak dan žvečimo brez pomisleka

Avtor:
Erika Volk, mama, babica

Od gumijaste osnove sorodne tesnilu do spornih barvil in antioksidantov, prepovedanih v otroški hrani – sestavine žvečilnih gumijev sprožajo resna vprašanja.


Osnova je guma

Kot že ime pove, je osnova vseh žvečilnih guma. Kaj ko bi vam nekdo rekel, da žvečite pnevmatiko, ali nakupovalno vrečko? Sicer bi vam jo močno začinil in posladkal, a osnova je še naprej ista. Guma, ki se uporablja pri žvečilnih, je zelo podobna tisti, ki ji pravimo tudi tesarsko lepilo. Je stranski produkt naftnih derivatov in boste zelo težko karkoli, kar bi lahko koristilo telesu. Zato žvečilni vedno odvrzite in ga nikdar ne pojejte (to je še posebej pomembno pri otrocih).



Sladkor

Res je, da so količine majhne, a za aspartam, ki je pogosto sladilo pri žvečilnih, je dokazano, da že v majhnih količinah povzroča raka in Alzheimerjevo bolezen. Prav tako uničuje možganske celice, multiplo sklerozo, diabetes, astmo ...

Vendar pa je aspartam samo vrh ledene gore. Prav lahko se zgodi, da bomo o žvečilnih "brez sladkorja" v prihodnosti pisali, da so še bolj nevarni, ker uporabljajo alkoholni sladkor. Pozorni bodite na imena, kot so sorbitol (od leta 1976 je v ZDA dovoljena le omejena uporaba), xylitol, maltitol, manitol in podobna. Tehnično gledano to res ni sladkor, vendar pa alkoholni sladkor deluje veliko močneje, ker hitreje pride v kri. Poleg tega znanost s presenetljivo lahkoto sintetizira kakršenkoli alkoholni derivat, delovanje teh snovi pa je po danes dostopnih raziskavah naravnost strašljivo. Že zelo majhne količine lahko pri sladkornih bolnikih povzročijo enak efekt, kot bi pojedli celo porcijo sladkorne bombe.

Edina dobra lastnost alkoholnega sladkorja je, da draži dlesni, torej ni najbolj priporočljiv za žvečilne.

Hidrogenizirana olja, škrob

Hidrogenizacija je kemični proces vezave vodika z ogljikom. Proces je za proizvajalce zelo pomemben, ker s tem podaljšajo rok uporabnosti izdelkom. Si predstavljate, da bi še žvečilni gumiji imeli odtisnjen datum do kdaj so uporabni? V resnici bi to morali imeti, a bi zaradi tega postali dražji, ker bi bilo več odpada. Danes vemo, da hidrogenizirana olja ustvarjajo transgene maščobe, ki so močno rakotvorne. Res je, da je teh snovi največ v margarini, a takoj na drugem mestu so žvečilni gumiji, kjer so skriti prav v oljih in škrobu.

Barvila

Sodobna prehranska industrija se sicer hvali z naravnimi barvili, vendar je tega še vedno zelo, zelo malo. Namesto tega se vse bolj uveljavljajo nove snovi, kot je denimo titanov oksid, ki že spada v skupino nanodelcev. Danes vemo, da titanov dioksid, ki so ga nekoč na veliko uporabljali pri kremah za sončenje, povzroča raka na koži. Kakšen pa je njegov vpliv pa notranje organe, pa še ne vemo. Ali to pomeni, da je potemtakem zdrav?!

Še posebej se izogibajte izrazito modrih in rdečih žvečilnih. Nekaj barvil prav teh barv povzroča resne motnje imunskega sistema.

Antioksidanti

Nekaj žvečilnih, ki jih je moč kupiti tudi na slovenskem trgu, vsebuje antioksidant BHA, ki se sicer uporablja za zaviranje oksidacije, a je pri hrani za otroke prepovedan. Na Japonskem so ga prepovedali že leta 1958, ker obstaja sum, da povzroča tumorje in je močno rakotvoren. Ključno vprašanje pri tem seveda je, kakšen vpliv na zdravje imajo antioksidanti pridobljeni iz nafte? Niso vsi antioksidanti zdravi.

Zakaj so žvečilni sploh nevarni?

Statistika kaže, da povprečen Slovenec na leto porabi za 5 kilogramov žvečilnih. Res je, da gumijasto osnovo večinoma zavržemo, a to vseeno pomeni, da pojemo do dva kilograma spornih snovi.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.

Erika Volk
O AVTORJU:
Erika Volk se z izzivi prehrane srečuje vsak dan, saj eden od njenih otrok potrebuje posebno prehrano. Zelo dobro se zaveda, kako pomembno je pazljivo izbirati sestavine, še bolj pomembna pa je njihova priprava.


antioksidanti
aspartam
barvila
hidrogenizirana olja
žvečilni gumi






Bilten po e-mailu
Prejmite vsak teden brezplačen Vem, kaj jem e-bilten, ki je poln aktualnih nasvetov, novic in priporočil, kako obdržati zdravje v najboljši kondiciji. Splača se!
* S prijavo se strinjate s politiko zasebnosti. Na ta naslov vam bomo pošiljali samo e-bilten enkrat na teden. Odjavite se lahko kadarkoli.














Naložite mobilno aplikacijo:
PREHRANSKO OKO

Poslikajte hrano in spremljate kalorije, beljakovine, vlaknine, ogljikove hidrate in maščobe. Naj bo vaša prehrana bolj uravnotežena ...
Več o aplikaciji najdete TUKAJ
Zakaj bi morali zjutraj najprej obuti superge in šele nato prijeti za žlico
Zdravje, lepota
Zakaj bi morali zjutraj najprej obuti superge in šele nato prijeti za žlico
Ocvrti piščanec za večerjo? Znanstveniki so 24 let opazovali 107.000 žensk in ugotovili, kaj ocvrta hrana res naredi z vašim srcem
Dobro je vedeti
Ocvrti piščanec za večerjo? Znanstveniki so 24 let opazovali 107.000 žensk in ugotovili, kaj ocvrta hrana res naredi z vašim srcem
Zakaj kuhani peteršilj morda naredi več za svež dih kot vaša ustna vodica
Zanimivosti
Zakaj kuhani peteršilj morda naredi več za svež dih kot vaša ustna vodica
Olivno olje pri cvrtju: mit ali rešilna bilka za zdravje?
Dobro je vedeti
Olivno olje pri cvrtju: mit ali rešilna bilka za zdravje?
Kopriva: nenavadna rastlina, ki jo najdemo ob gozdu in je lahko resniččno koristna
Dobro je vedeti
Kopriva: nenavadna rastlina, ki jo najdemo ob gozdu in je lahko resniččno koristna
Pozabite na led in sladkor: 5 trikov za limonado, ki je res nizkokalorična
Dobro je vedeti
Pozabite na led in sladkor: 5 trikov za limonado, ki je res nizkokalorična
Ko jeste, je za srce morda važnejše od tega, kaj jeste – vsaj pri ženskah
Dobro je vedeti
Ko jeste, je za srce morda važnejše od tega, kaj jeste – vsaj pri ženskah
Zeleni napitek s špinačo, ingverjem in avokadom: recept za podporo čiščenju telesa
Zdravje, lepota
Zeleni napitek s špinačo, ingverjem in avokadom: recept za podporo čiščenju telesa
Ajda in kefir: napitek, ki ga pripravite zvečer, zjutraj pa zamenja zajtrk
Dobro je vedeti
Ajda in kefir: napitek, ki ga pripravite zvečer, zjutraj pa zamenja zajtrk
Sir, sol, soda in sladkor: štiri živila, ki tiho polnijo trebuh
Dobro je vedeti
Sir, sol, soda in sladkor: štiri živila, ki tiho polnijo trebuh
Česnovo maslo: starodavna mediteranska skrivnost, ki jo lahko naredite doma
Dobro je vedeti
Česnovo maslo: starodavna mediteranska skrivnost, ki jo lahko naredite doma
Brokolijev poletni smuti: zelenjava z več vitamina C kot pomaranča, ki telesu vrne, kar izgubi s potenjem
Zdravje, lepota
Brokolijev poletni smuti: zelenjava z več vitamina C kot pomaranča, ki telesu vrne, kar izgubi s potenjem
Tri sestavine iz kuhinje, ki jih zmešate zvečer, zjutraj pa že lahko občutite razliko
Dobro je vedeti
Tri sestavine iz kuhinje, ki jih zmešate zvečer, zjutraj pa že lahko občutite razliko
7 živil, ki lahko v telesu naredijo preobrat
Dobro je vedeti
7 živil, ki lahko v telesu naredijo preobrat
Krčne žile? 8 živil, ki jih vaše žile ne bodo mogle odreči
Dobro je vedeti
Krčne žile? 8 živil, ki jih vaše žile ne bodo mogle odreči
Tri sestavine, ena navada: zakaj sok korenja, rdeče pese in jabolka prisega nanje toliko ljudi?
Zdravje, lepota
Tri sestavine, ena navada: zakaj sok korenja, rdeče pese in jabolka prisega nanje toliko ljudi?
Zakaj je železo ključ, ki ga večina prezre?
Dobro je vedeti
Zakaj je železo ključ, ki ga večina prezre?
Ko žar sreča sadje: zakaj je karamelizirana breskev ali lubenica na žaru gurmanski presežek
Zanimivosti
Ko žar sreča sadje: zakaj je karamelizirana breskev ali lubenica na žaru gurmanski presežek
Kumara, limona in peteršilj v kozarcu: preprost jutranji sok, ki ga prisega vse več zdravih gurmanov
Zdravje, lepota
Kumara, limona in peteršilj v kozarcu: preprost jutranji sok, ki ga prisega vse več zdravih gurmanov
Po 50. letu ni pomembno le koliko beljakovin jeste, ampak kdaj
Dobro je vedeti
Po 50. letu ni pomembno le koliko beljakovin jeste, ampak kdaj




Copyright (c)
VemKajJem.si
Marec 2014
puščica gor