Vem, kaj jem - portal o zdravi hrani, zdravju, lepoti in zdravem načinu življenja
Išči
Domov
Ste pa že slišali za nordijsko dieto?
Rubrika:

Zdravje, lepota

Ste pa že slišali za nordijsko dieto?

O nordijski hoji vemo veliko, o nordijski dieti pa ne. Verjetno tudi zato, ker nam skandinavski način prehranjevanja ni blizu. Pa bi nam lahko bil ...


Verjetno ste že kdaj opazili, kako vitalni in energični delujejo Danci, Švedi ali Finci, tudi ko zakorakajo v svoja zrela leta. Čeprav tam veter brije ostreje kot pri nas in zime trajajo dolgo, ljudje tam praviloma ohranjajo zdravo telesno težo in imajo precej manj težav s srcem, pritiskom ali sladkorno boleznijo kot mi tu v srednji Evropi. Mi smo si to natančno ogledali – ne z očmi dietetikov, ampak z znanjem, ki ga stoletja prenašajo ljudje, ki zdravje iščejo v naravi in hrani, ne v tabletah.

Kaj sploh je nordijska dieta?



Zelo preprosto – gre za način prehranjevanja, ki se je razvil v državah severne Evrope, torej na Norveškem, Danskem, Švedskem, Finskem in Islandiji. Temelji na tistem, kar tam narava daje: ribe, divje jagodičevje, gomolji, korenine, zelišča in predvsem veliko živil, ki rastejo ali uspevajo na hladnem. In čeprav se sliši starodavno, se je sodobna različica te diete oblikovala šele leta 2004, ko so se skupina znanstvenikov, nutricionistov in celo vrhunskih kuharjev odločili, da bodo svetu pokazali, da se proti debelosti in boleznim lahko borimo z lokalnimi, sezonskimi in naravnimi živili.

To prehrano so zasnovali kot odgovor na dejstvo, da imajo nordijske države bistveno nižjo stopnjo debelosti od preostalega zahodnega sveta. Za primer – po podatkih WHO iz leta 2022 ima Danska 20,1 % odraslih z debelostjo, ZDA pa kar 41,9 %. Slovenija je pri 21,2 %, kar pomeni, da bi se lahko kaj naučili tudi mi.

Zakaj deluje?

Če rečemo po domače – nordijci jedo čisto, naravno, zmerno in sezonsko. Pri njih je običajen obrok ržen kruh z ribo, skodelica ovsenih kosmičev z borovnicami ali pa juha iz korenovke s stročnicami. Poleg tega skorajda ne uživajo sladkanih pijač, hitre hrane in predelanih mesnin.

Namesto masla in svinjske masti uporabljajo repično olje, ki je polno omega-3 maščobnih kislin – teh »dobrih maščob«, ki znižujejo slab holesterol (LDL) in dvigujejo dobrega (HDL). Repično olje ima tudi več vitamina E kot olivno olje in vsebuje zelo malo nasičenih maščob, kar ga naredi odličnega za zdravje srca. V eni žlici repičnega olja je približno 1,3 g alfa-linolenske kisline (ALA), kar je skoraj 100 % dnevne potrebe odraslega človeka.

Še ena zvezda te diete so ribe, ki jih jedo tudi do trikrat tedensko. Losos, sled, postrv in trska niso le bogati z beljakovinami, ampak vsebujejo tudi ogromno omega-3 maščobnih kislin. Te so ključne za delovanje možganov, oči in srca. Ena porcija (100 g) lososa na primer vsebuje kar 2260 mg EPA in DHA – to sta dve najbolj koristni obliki omega-3.

Posebnosti nordijske diete

Za razliko od sredozemske prehrane, ki se osredotoča na paradižnik, olive in pšenico, je nordijska dieta polna polnozrnatih žit, kot so rž, oves in ječmen. Ta žita so bogata z vlakninami, ki pomagajo pri prebavi, uravnavajo krvni sladkor in dajejo dolgotrajno sitost.

Zanimivo je, da Finci zaužijejo v povprečju kar 20–25 g prehranskih vlaknin na dan, medtem ko je v mnogih zahodnih državah ta številka komaj 15 g. Priporočena dnevna količina pa je vsaj 25 g!

Poleg tega se pri nordijski prehrani uživa veliko divjega jagodičevja, kot so borovnice, brusnice, rakitovec in šmarna hrušica. Te jagode niso le polne vitaminov (še posebej C in A), ampak so tudi bogate z antocianini, naravnimi barvili, ki imajo močne antioksidativne lastnosti. Po raziskavi objavljeni v American Journal of Clinical Nutrition leta 2021 so prostovoljci, ki so 12 tednov jedli 200 g borovnic na dan, občutno izboljšali delovanje žil in zmanjšali vnetne markerje v krvi.

Tudi pritisk zniža, pa sladkor...

Seveda, najpomembnejše pa je, da ta način prehranjevanja ne deluje le kot preventiva. Ima dejanske zdravilne učinke. Leta 2014 je bila objavljena ena pomembnejših študij, kjer so 6 mesecev spremljali 200 odraslih s povprečnim indeksom telesne mase 30,2 (kar pomeni debelost). Ena skupina je jedla po principu nordijske diete, druga po običajni zahodni. Rezultati so pokazali, da se je pri tistih, ki so jedli po severnjaško, sistolični pritisk (tisti "zgornji") znižal za 5,1 mmHg, diastolični (spodnji) pa za 3,2 mmHg. Hkrati so imeli boljše ravni holesterola, manj vnetij v telesu in celo nižjo raven inzulina.

Če vam to ne pove dovolj, pa morda tale podatek: v skupini z nordijsko prehrano je kar 22 % sodelujočih zmanjšalo telesno težo za več kot 5 kg, medtem ko jih je bilo v kontrolni skupini le 8 %. In to brez štetja kalorij!

Ali nordijska prehrana zdravi?

Ne bomo rekli, da je čudežna. A Svetovna zdravstvena organizacija je potrdila, da lahko – podobno kot mediteranska dieta – tudi nordijska prehrana pomaga pri preprečevanju sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja ter nekaterih vrst raka. To ni dieta v klasičnem smislu – to je način življenja.

Poleg tega ne gre le za to, kaj jeste, ampak tudi kako jeste. V nordijskih državah si ljudje vzamejo čas za obrok. Jed se pripravi s spoštovanjem do sestavin, ki jih pridelajo lokalno in sezonsko, obrok pa se zaužije počasi, pogosto v družbi. In kot bi rekli naše babice – hrana, ki jo zaužijemo brez stresa in z veseljem, tudi bolje deluje.

Kaj zajema nordijska dieta?
  • Sadje in zelenjava – še posebej korenovke (kot so repa, pastinak, korenje) in jagodičevje.

  • Stročnice in krompir – bogati s škrobom, vlakninami in beljakovinami.

  • Polnozrnata žita – predvsem oves, rž in ječmen.

  • Oreščki in semena – bogat vir zdravih maščob in vitaminov.

  • Ribe in morski sadeži – vsaj 2–3 krat na teden.

  • Repično olje – namesto masla ali olivnega olja.

  • Zelišča in divje rastline – koper, timijan, borovnice, koprive ...

Kaj pa naj se omeji?

Če želite slediti severni poti, potem se je dobro izogniti sladkanim pijačam, procesirani hrani, hitro pripravljenim jedem in predelanim mesninam. Rdeče meso se naj uživa redko in naj bo to, če že, iz divjadi – severnjaki raje posegajo po losu ali jelenovem mesu kot po svinjini.

Tudi mlečni izdelki se uživajo zmerno, a tisti, ki jih uporabljajo, so pogosto fermentirani – kot je kefir, kislo mleko ali skyr (gosta, beljakovinska islandska različica jogurta).

Za konec ...

Če se vam zdi, da je to še ena modna muha, naj vas spomnimo, da je nordijska dieta prej povratek h koreninam, kot nekaj novega. Če vam je blizu misel, da lahko zdravje pride iz žlice, polne ovsenih kosmičev, borovnic in žlice repičnega olja, potem je to prava pot za vas.
vkj
O AVTORJU:
Članek je uredniško pregledal Zvone Štor, ki sicer nima formalne nutricionistične izobrazbe, a že vrsto let pa spremlja tende na področju zdrave hrane in zdravega načina življenja. Članek ni zdravniški nasvet.
VSEBINA NA TEJ STRANI JE INFORMATIVNE NARAVE IN NE NADOMEŠČA STROKOVNEGA MEDICINSKEGA NASVETA.


Nordijska dieta
Omega-3 maščobne kisline
Prehranska vlaknina
Skandinavski način prehranjevanja
Zdrava telesna teža






Bilten po e-mailu
Prejmite vsak teden brezplačen Vem, kaj jem e-bilten, ki je poln aktualnih nasvetov, novic in priporočil, kako obdržati zdravje v najboljši kondiciji. Splača se!
* Na ta naslov vam bomo pošiljali samo e-bilten enkrat na teden. Odjavite se lahko kadarkoli.














Naložite mobilno aplikacijo:
PREHRANSKO OKO

Poslikajte hrano in spremljate kalorije, beljakovine, vlaknine, ogljikove hidrate in maščobe. Naj bo vaša prehrana bolj uravnotežena ...
Več o aplikaciji najdete TUKAJ
5 živil, ki jih jemo za zajtrk in krajšajo življenje
Dobro je vedeti
5 živil, ki jih jemo za zajtrk in krajšajo življenje
Z 2 sestavinama nad 9 problemov
Dobro je vedeti
Z 2 sestavinama nad 9 problemov
10 razlogov, zakaj bi morali jesti več korenja
Zdravje, lepota
10 razlogov, zakaj bi morali jesti več korenja
4 znaki, da zaužijete preveč soli
Dobro je vedeti
4 znaki, da zaužijete preveč soli
Hrana, ki pospeši presnovo
Dobro je vedeti
Hrana, ki pospeši presnovo
3 živila, ki se lepijo na želodec
Dobro je vedeti
3 živila, ki se lepijo na želodec
7 spomladanskih superživil
Dobro je vedeti
7 spomladanskih superživil
7 stvari, ki jih nikoli ne smete početi po obroku
Dobro je vedeti
7 stvari, ki jih nikoli ne smete početi po obroku
3 zavezniki za dobro prebavo
Zdravje, lepota
3 zavezniki za dobro prebavo
8 živil, ki čistijo kri in razstrupijo telo
Zdravje, lepota
8 živil, ki čistijo kri in razstrupijo telo
5 stvari, ki vam jih tehtnica nikoli ne pove
Dobro je vedeti
5 stvari, ki vam jih tehtnica nikoli ne pove
6 skrivnosti za pohitritev  metabolizma in večjo porabo kalorij
Dobro je vedeti
6 skrivnosti za pohitritev metabolizma in večjo porabo kalorij
3 pravila za zajtrk za hitrejše hujšanje
Dobro je vedeti
3 pravila za zajtrk za hitrejše hujšanje
Kaj se zgodi, ko vsak dan pojeste tri banane?
Zanimivosti
Kaj se zgodi, ko vsak dan pojeste tri banane?
Zakaj se starodavnemu indijskemu napitku reče zlati napitek
Dobro je vedeti
Zakaj se starodavnemu indijskemu napitku reče zlati napitek
Hrana, ki prežene spomladansko utrujenost
Dobro je vedeti
Hrana, ki prežene spomladansko utrujenost
Kako jesti chia semena, da res koristijo (in zakaj jih večina uporablja narobe)
Dobro je vedeti
Kako jesti chia semena, da res koristijo (in zakaj jih večina uporablja narobe)
5 neverjetnih stvari, ki razkrivajo pomanjkanje vitaminov
Dobro je vedeti
5 neverjetnih stvari, ki razkrivajo pomanjkanje vitaminov
Te hrane nikoli ne pogrevajte! Lahko postane nevarna za zdravje!
Dobro je vedeti
Te hrane nikoli ne pogrevajte! Lahko postane nevarna za zdravje!
5 najslabših stvari, ki nas delajo utrujene
Dobro je vedeti
5 najslabših stvari, ki nas delajo utrujene




Copyright (c)
VemKajJem.si
Marec 2025
π
puščica gor