Testenine za hujšanje? Znanost pravi, da jih morda sploh ne bi smeli izpuščati iz jedilnika

Testenine so več kot le hitra malica – so vsestranski vir energije, beljakovin in vlaknin, ki lahko pri pametni izbiri postanejo del uravnoteženega jedilnika za vsakogar.

Ko pomislimo na testenine, si verjetno predstavljamo hitro kosilo, ki nas nasiti in napolni z energijo. A testenine niso le priročen obrok – so tudi bogat vir hranilnih snovi, ki jih v prehrani pogosto podcenjujemo. Dovolj je le, da jih izberemo premišljeno in kombiniramo z ustreznimi živili.

Pred kratkim mi je ena od bralk zaupala svojo izkušnjo: celo leto se je izogibala testeninam, ker je bila prepričana, da so "mastne" in da ne sodijo v zdravo prehrano. Ko jih je – po nasvetu dietetičarke – začela znova vključevati v jedilnik, a v polnozrnati različici in s kakovostnimi omakami, je bila prijetno presenečena. Počutila se je bolj sita, manj je posegala po sladkem, njena teža pa je ostala stabilna. "Vso to odrekanje je bila po nepotrebnem," je rekla.

Njena izkušnja ni osamljena primer. Če vsak dan pojemo eno porcijo testenin, poleg ogljikovih hidratov zaužijemo tudi pomembne beljakovine, še posebej ko izberemo polnozrnate testenine. Ta obrok je idealen za tiste, ki želijo ohraniti stabilno raven energije čez dan, hkrati pa telesu zagotoviti esencialna hranila.

Testenine – vir dolgotrajne energije

Polnozrnate testenine so narejene iz celih zrn pšenice, kar pomeni, da vsebujejo več vlaknin, vitaminov in mineralov kot bele testenine. Vlaknine igrajo ključno vlogo pri prebavi, saj pomagajo uravnavati raven sladkorja v krvi in zmanjšujejo občutek lakote. Številne raziskave nakazujejo, da je prehrana, bogata z vlakninami, povezana z manjšim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2 in bolezni srca. Po podatkih Ameriškega združenja za srce (AHA) bi morali odrasli zaužiti vsaj 25 do 30 gramov vlaknin na dan, a povprečen vnos pogosto ne presega 15 gramov.

Zakaj je to toliko pomembno? Prekomerno malo vlaknin v prehrani je eden od tiho prisotnih dejavnikov, ki ga na Vem, kaj jem podrobno obravnavamo v članku "Ali lahko pretiravamo z vnosom prehranskih vlaknin?" – ki pojasnjuje, da uživanje 25–29 gramov vlaknin dnevno po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in odmevne metaštudije v reviji The Lancet iz leta 2019 prispeva k manjšemu tveganju za bolezni srca in raka debelega črevesa. Polnozrnate testenine so pri tem konkretna in okusna pomoč – ena porcija pokrije kar 18 % dnevnih potreb po vlakninah, kar jih uvršča v sam vrh vsakodnevnih živil z vlakninami.

Dodaten razlog za nižji glikemični učinek testenin je tudi način kuhanja. Nacionalni portal o hrani in prehrani prehrana.si opozarja, da predolgo kuhanje poveča glikemični indeks živila – zato je idealno, da testenine skuhamo "al dente", torej nekoliko trše, kar ohranja nižji glikemični odziv.

Testenine in beljakovine – popolna kombinacija

Čeprav testenine pogosto povezujemo z ogljikovimi hidrati, lahko predstavljajo tudi pomemben vir beljakovin, še posebej v kombinaciji z drugimi živili. Kot opisujemo v članku "Ali je priporočljivo jesti testenine?", ena porcija kuhanih polnozrnatih testenin (pribl. 240 ml oz. 1 skodelica) vsebuje približno 6 gramov vlaknin in 7–8 gramov beljakovin, hkrati pa zagotavlja železo, magnezij in selen.

Če testenine zaužijemo skupaj z mlečnimi izdelki, kot sta skuta ali jogurt, ali z beljakovinskimi omakami na osnovi fižola ali leče, lahko enostavno dosežemo dnevno priporočeni vnos beljakovin. Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) bi moral odrasel človek zaužiti približno 0,8 g beljakovin na kilogram telesne teže dnevno. To pomeni, da oseba s težo 70 kg potrebuje vsaj 56 g beljakovin na dan – to vrednost pa je ob kombinaciji testenin z drugimi živili mogoče doseči preprosto in brez dragih prehranskih dodatkov.

Beljakovine so ključne za obnovo mišic, tvorbo encimov in splošno delovanje telesa. V članku "To so znaki, da vam v telesu primanjkuje beljakovin" opozarjamo, da blago in dolgotrajno pomanjkanje beljakovin v Evropi ni redkost – in da ga mnogi sploh ne zaznajo. Testenine skupaj z rastlinskimi beljakovinami so eden od preprostih načinov za odpravo tega primanjkljaja. Rastlinske beljakovine so sicer podrobno obravnavane v priljubljenem članku "Prehrana z rastlinskimi beljakovinami podaljšuje življenje", ki se opira na podatke iz meta-analize z več kot 715.000 udeleženci.

Testenine in hujšanje – da ali ne?

Veliko ljudi se testeninam izogiba, ker verjamejo, da povzročajo pridobivanje telesne teže. A številne raziskave nakazujejo, da to ni nujno res. Sistematični pregled in meta-analiza, objavljena v reviji BMJ Open (2018), je preučila rezultate randomiziranih kontroliranih preskusov pri odraslih in ugotovila, da so udeleženci, ki so redno uživali testenine v okviru prehrane z nizkim glikemičnim indeksom, v povprečju celo nekoliko znižali telesno težo – brez kalorične restrikcije.

Glikemični indeks (GI) je merilo, kako hitro določena hrana vpliva na raven sladkorja v krvi. Polnozrnate testenine imajo nižji GI kot bele testenine, kar pomeni, da zagotavljajo bolj enakomerno sproščanje energije in prispevajo k preprečevanju nenadnih skokov inzulina. Zveza društev Diabetikov Slovenije uvršča hrano z GI pod 55 med živila z nizkim glikemičnim indeksom – in testenine, kuhane al dente, se uvrščajo ravno v to kategorijo.

Ključ je torej v kombinaciji in količini, ne v izogibanju. V članku "Testenine so tudi lahko odličen vir ogljikovih hidratov" poudarjamo, da EFSA priporoča, da 45–60 % dnevne energije pridobimo iz ogljikovih hidratov – in testenine so pri tem eden najbolj uravnoteženih virov.

Katero vrsto testenin izbrati?

Na trgu je ogromno vrst testenin, zato je pomembno, da izberemo tiste, ki najbolje podpirajo naše zdravje:

• Polnozrnate testenine – vsebujejo vse tri plasti pšeničnega zrna (otrobe, kalček in ovoj), zato imajo več vlaknin in mikrohranil ter nižji glikemični indeks kot bele testenine. Odlična vsakodnevna osnova.
• Testenine iz stročnic – narejene iz leče, čičerike ali graha, vsebujejo precej več beljakovin in vlaknin. Primerne za vegane in tiste, ki iščejo polnovreden rastlinski obrok.
• Testenine iz kvinoje – bogate z esencialnimi aminokislinami in odlična izbira za ljudi z intoleranco na gluten ali za tiste, ki si želijo raznolikosti v jedilniku.
• Testenine iz riža ali koruze – brezglutenska alternativa, ki je lažje prebavljiva in primerna za posameznike s celiakijo ali občutljivostjo na gluten.

Kakšna je razlika med polnozrnatimi in belimi testeninam v praksi? V priljubljenem članku "4 živila, ki so bolj zdrava, kot si mislite" opozarjamo, da je zamenjava belih različic z polnozrnatimi ena od tistih majhnih, a merljivih sprememb, ki jih telo opazi – podobno velja za prehod z belega riža na polnozrnatega.

So testenine lahko del zdrave prehrane?

Testenine so lahko odličen del uravnotežene prehrane, če jih izberemo premišljeno in kombiniramo z drugimi hranilnimi živili. Polnozrnate in beljakovinsko bogate testenine lahko prispevajo k dolgotrajni sitosti, boljšemu delovanju prebave in stabilni ravni energije čez dan. Ključno je, da jih uživamo v zmernih količinah in kombiniramo s kakovostnimi beljakovinami ter zdravimi maščobami – na primer z olivnim oljem, stročnicami, zelenjavo ali skuto.

Če nas skrbi, ali zaužijemo dovolj vlaknin, nam pri oceni pomaga naš vodnik o vlakninah. Če pa se sprašujemo, kako beljakovine razporediti čez dan, je odgovor v članku "Čas vnosa beljakovin je zelo pomemben pri starejših", ki razlaga, zakaj ni vseeno, kdaj zaužijemo beljakovine.

Testenine torej niso sovražnik zdravega življenjskega sloga – so njegov naravni del, ki ga le preveč hitro izpustimo iz jedilnika. Z malo znanja in prave kombinacije živil postanejo testenine ne le okusen, ampak tudi resnično koristen obrok.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.