Rubrika:
Dobro je vedeti
Majhna količina riža, velik učinek na telo
Organizem vsak dan potrebuje vitamine, minerale in vlaknine, ki pomagajo pri prebavi, uravnavanju krvnega sladkorja ter ščitijo pred različnimi boleznimi ...
Polnozrnati riž vsebuje veliko netopnih vlaknin, ki so izjemno pomembne za dobro prebavo. Po podatkih raziskave Ameriškega inštituta za rak (American Institute for Cancer Research) prehrana, bogata z vlakninami, zmanjša tveganje za rak debelega črevesa za kar 17 %. To pomeni, da bi lahko z rednim uživanjem polnozrnatega riža zmanjšali tveganje za eno najpogostejših oblik raka.
Nadzor krvnega tlaka in sladkorja
Riž je naravno brez glutena in vsebuje minimalno količino natrija, kar pomeni, da ne vpliva na zviševanje krvnega tlaka. Prav nasprotno – vsebuje kalij, ki pomaga pri uravnavanju tlaka.
Glikemični indeks (merilo, kako hitro hrana vpliva na raven sladkorja v krvi) belega riža je višji, okoli 73, medtem ko ima rjavi riž indeks okoli 50. To pomeni, da polnozrnati riž povzroča manjše skoke krvnega sladkorja in je bolj priporočljiv za ljudi s sladkorno boleznijo. Raziskava Harvard School of Public Health je pokazala, da lahko zamenjava belega riža z rjavim zmanjša tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 za 16 %.
Hrana za možgane: preprečevanje Alzheimerjeve bolezni
Riž vsebuje vitamine skupine B, predvsem B1 (tiamin) in B6, ki sta nujna za delovanje nevrotransmiterjev – prenašalcev signalov med živčnimi celicami. Po podatkih Alzheimerjevega združenja (Alzheimer's Association) prehrana, bogata z vitaminom B6, zmanjšuje tveganje za kognitivni upad pri starejših osebah.
Tudi mangan, ki ga najdemo v rižu, je ključen za pravilno delovanje možganov. Mangan sodeluje pri tvorbi encima, ki ščiti možgane pred oksidativnim stresom – stanjem, povezanim z Alzheimerjevo boleznijo.
Riž in srce: ljubezenska zgodba
Riž vsebuje naravne antioksidante, kot sta selen in magnezij, ki pomagata zmanjšati vnetja in oksidativni stres v telesu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se pri ljudeh, ki redno uživajo polnozrnata živila, tveganje za srčno-žilne bolezni zmanjša za 21 %.
Kaj pa hujšanje?
Polnozrnati riž vsebuje več vlaknin kot beli riž, kar pomeni, da nas hitreje nasiti in zmanjša potrebo po prigrizkih. Raziskava, objavljena v reviji Nutrition Journal, je pokazala, da so osebe, ki so jedle več polnozrnatih živil, v 12 tednih izgubile povprečno 3 kg več kot tiste, ki so jedle rafinirana živila.
Kako vključiti riž v vsakdanjo prehrano?
Ni nujno, da vsak dan jeste klasičen kuhan riž. Lahko ga uporabite v solatah, juhah, rižotah, celo kot dodatek v smutijih ali zdravih sladicah. Pomembno je, da izbirate manj predelan riž, saj vsebuje več hranilnih snovi.
Majhna sprememba, velik učinek
Vsakodnevno uživanje 100 gramov riža lahko pozitivno vpliva na našo prebavo, srce, moo prebavo, srce, možgane in celo zmanjša tveganje za resne bolezni. Polnozrnati riž je mala investicija v zdravje, ki se dolgoročno izplača.
Torej, čas je, da ga večkrat uvrstimo na jedilnik!
vkj
Antioksidanti in srce
Polnozrnati riž
Vitamini in minerali
Vlaknine in prebava
Zdravje možganov