Verjeli ste jim vse življenje, a so laž: 5 zdravstvenih mitov, ki jih je čas pokopati

Nekaterim mitom smo tako navajeni, da jih sploh ne postavljamo pod vprašaj. Podedujemo jih od staršev, stari starši so jih podedovali od svojih staršev, vmes pa se je izgubilo prav vse, razen prepričanja samega. In potem nekega dne odkrijemo, da je bilo vse skupaj bolj ljudsko izročilo kot znanost. Peljimo se torej skozi pet najbolj razširjenih zdravstvenih mitov – in preverimo, kaj o njih danes pravijo raziskovalci, zdravniki in nutricionisti.

Znanka, ki je leta skrbno pazila, da njeni otroci po kosilu nikoli ne bi pogoltnili žvečilnega gumija – "ker se bo v trebuhu nabiralo sedem let", je bila prepričana – je pred kratkim priznala, da je bila ta skrb popolnoma odveč. Ko je njen sin pri osmih letih pomotoma pogoltnil gumi, je noč prebedela v strahu, naslednje jutro pa poklicala pediatra. Ta jo je pomiril v nekaj stavkih: telo gumija sicer res ne razgradi, ga pa brez težav izloči v nekaj dneh. Podobnih zgodb – malih vsakdanjih dram, ki jih poganjajo napačna prepričanja – je še veliko. Peterico najbolj trdovratnih smo zbrali spodaj.

1. Na dan morate popiti 8 kozarcev vode

Voda v telesu pomaga uravnavati številne procese, zmanjšuje obremenitev s soljo in podpira izločanje presnovnih odpadkov. Priporočilo o osmih kozarcih vode na dan torej ni izmišljeno – po podatkih Mayo Clinic gre za "razumen cilj", čeprav dejanske potrebe telesa nihajo glede na telesno aktivnost, temperaturo okolja in prehrano posameznika.

Težava je predvsem v tem, da to pravilo marsikdo jemlje dobesedno in ga poskuša izpolniti izključno s kozarci čiste vode, pri tem pa pozabi, da tudi hrana in druge pijače prispevajo velik del dnevnega vnosa tekočine – po nekaterih ocenah tudi do 20 odstotkov. Mayo Clinic zato svetuje, naj bo pitje vode prilagojeno lastnemu telesu in dejavnostim, ne pa strogemu številu kozarcev.

Kaj pa, če vode popijemo preveč? To vprašanje smo na Vemkajjem.si podrobneje obdelali v prispevku Kako preveč vode zmoti ravnovesje telesa, kjer smo pojasnili, da prekomerno pitje vode lahko razredči pomembne elektrolite v krvi, kot sta natrij in kalij, kar v skrajnih primerih obremeni delovanje ledvic in srca. Zlata sredina je torej – kot skoraj vedno v prehrani – najboljša izbira: pijte, ko ste žejni, več ob telesni aktivnosti in vročini, količino pa po potrebi uskladite z zdravnikom ali dietetikom.

2. Sladkor povzroča hiperaktivnost

Sladkor se v telesu razgradi v hitro dostopne ogljikove hidrate, ki dejansko hitro sprostijo energijo. A povezave med uživanjem sladkorja in hiperaktivnostjo pri otrocih do danes ni uspela dosledno potrditi nobena resnejša raziskava. Mit sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je alergolog Benjamin Feingold objavil knjigo o t. i. Feingoldovi dieti, v kateri je sladkor in umetne aditive povezal s hiperaktivnim vedenjem otrok. Kot pojasnjuje The Conversation, so poznejše, precej obsežnejše in metodološko strožje raziskave to povezavo v veliki večini primerov ovrgle.

Zanimivo je tudi spoznanje, da so na zaznano "razposajenost" otrok pogosto bolj vplivala pričakovanja staršev kot dejanska količina zaužitega sladkorja – v poskusih, kjer so starše zavedli, da je otrok popil sladko pijačo (v resnici je bila brez sladkorja), so ti kljub temu pogosteje poročali o hiperaktivnem vedenju, kot pojasnjuje tudi Academy of Nutrition and Dietetics. To seveda ne pomeni, da je sladkor za otroke nedolžen – dolgotrajno prekomerno uživanje ostaja povezano s prekomerno telesno težo, zobno gnilobo in poznejšim tveganjem za presnovne bolezni, kot smo podrobneje opisali v prispevku Sladkor: tih in prikrit sovražnik v naši prehrani.

Zanimivo je tudi, da sladkor v telesu spodbuja nastajanje serotonina, hormona, ki je po nekaterih ugotovitvah povezan s sproščujočim in umirjajočim učinkom na živčni sistem – kar je ravno nasprotno od razposajenosti, ki jo mit pripisuje sladkorju.

3. Branje ob slabi svetlobi slabša vid

To trditev je najverjetneje slišal prav vsak od svoje mame. Pa tudi od marsikaterega optika. Res je, da branje v šibki svetlobi ni najbolj udobno, po podatkih Ameriške akademije za oftalmologijo (American Academy of Ophthalmology) pa to nikakor trajno ne vpliva na ostrino vida. V šibki svetlobi se zenice le bolj razširijo, oko pa se bolj napreza, kar lahko povzroči začasno utrujenost oči, ne pa dolgotrajne škode.

Če bi branje v temi res kvarilo vid, bi bili verjetno naši davni predniki, ki so večino večerov preživeli ob ognju, praktično slepi. Precej bolj kot šibka svetloba pri branju je za oči obremenjujoče dolgotrajno zrenje v svetleč zaslon – računalnik, telefon ali televizijo. O tem, kako zasloni in premalo gibanja pospešujejo tudi druge znake staranja telesa, smo pisali v prispevku 10 stvari, ki pospešujejo staranje, kjer svetujemo pravilo kratkega odmora vsakih 20 do 30 minut gledanja v zaslon.

4. Žvečilni gumi lahko v telesu povzroči zaporo črevesja

Strah marsikaterega starša je, da bi se otroku pogoltnjen žvečilni gumi "zataknil" v telesu in povzročil resne zaplete. Po pojasnilih gastroenterologa dr. Marka Larsona z Mayo Clinic to načeloma ne drži: telo gumija res ne more prebaviti, vendar ta skozi prebavni sistem večinoma potuje razmeroma nespremenjen in se v nekaj dneh izloči.

Ljudsko izročilo, da gumi v želodcu ostane sedem let, torej nima znanstvene podlage. Kljub temu Mayo Clinic opozarja, da lahko v redkih primerih večje količine pogoltnjenega gumija v kombinaciji z zaprtjem – predvsem pri majhnih otrocih – povzročijo blokado črevesja, zato pogostega požiranja žvečilnih gumijev vseeno ne priporočajo. Če vas zanima, kaj vse žvečilni gumi dejansko vsebuje in kako lahko olajšate prebavne težave po obroku, si lahko preberete tudi prispevek Kaj jesti, ko imate prebavne težave? na Vemkajjem.si.

5. Preveč čokolade povzroča akne

Ta mit je morda najbolj zanimiv, saj znanost o njem še vedno ni povsem enotna. Dolgo je veljalo prepričanje, da čokolada s kožo nima nikakršne zveze in da za akne krivimo predvsem hormonske spremembe, zamašitev por in povečano delovanje žlez lojnic. Kot pojasnjuje dermatologinja dr. Patricia Farris za CNN, je resnica "zapletena" – nekatere manjše, novejše raziskave, med drugim objavljene v reviji Journal of the American Academy of Dermatology, nakazujejo, da lahko čokolada pri osebah, ki so že nagnjene k aknam, po nekaterih ugotovitvah poslabša videz kože, medtem ko druge raziskave takšne povezave ne potrjujejo.

Kaže, da ni toliko pomembna čokolada sama, kot to, s čim je kombinirana. Po mnenju Ameriške akademije za dermatologijo (American Academy of Dermatology) so za kožo bolj problematična živila z visokim glikemičnim indeksom – torej kombinacija sladkorja in mlečnih dodatkov, ki jih vsebuje marsikatera mlečna čokolada, medtem ko naj bi imela temna čokolada z visokim deležem kakava po nekaterih raziskavah celo koristne, antioksidativne lastnosti za kožo. To smo podrobneje razložili tudi v prispevkih Hrana, ki povzroča mozolje in Ko pustite sladkor pri miru, se telo odzove hitreje, kot ... na Vemkajjem.si.

Skratka: čokolada po sami sebi verjetno ni glavni krivec za akne, priporočljivo pa je, da jo – tako kot vse ostalo – uživamo zmerno, po možnosti v temnejši različici z manj dodanega sladkorja in mleka.

Namesto zaključka

Zdravstveni miti nastajajo iz najboljših namenov – iz skrbi staršev, iz ljudske modrosti, včasih pa tudi iz posamezne, slabo zasnovane raziskave, ki se je s časom razrasla v splošno prepričanje. Znanost pa nas redno uči, da je resnica pogosto manj dramatična, kot smo pričakovali – in včasih tudi bolj zapletena, kot bi si želeli. Naslednjič, ko boste slišali kakšno podobno "resnico", ni odveč preveriti, od kod dejansko izvira.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.