
Predstavljajte si čas brez hladilnikov, ko je bilo treba vsako jajce, ki ga je nesla kokoš na dvorišču, nekako obvarovati pred pokvarjenostjo – tudi mesece. Zveni nemogoče? Naši predniki so imeli za to presenetljivo domiselno rešitev, ki je temeljila na dveh povsem vsakdanjih sestavinah: kislem mleku in glineni posodi.
Ta trik nam je pred časom opisala prijateljica, katere babica je vse življenje živela na kmetiji v Prekmurju. "Vsako pomlad, ko so kokoši nesle največ jajc, jih je babica del shranila v lonec s kislim mlekom. Takrat še ni imela hladilnika, jajca pa so ji tako zdržala vso poletje," se spominja. "Meni se je zdelo kot čarovnija, dokler mi ni razložila, da gre pravzaprav za zelo logičen postopek."
Preden se lotimo shranjevanja, je dobro vedeti, kako jajce sploh ocenimo. Sveže jajce med drugim prepoznamo tudi po tem, da se v vodi potopi. Če jajce ni več užitno, priplava na vrh. Gre za t. i. test potapljanja (angl. float test), ki temelji na preprosti fiziki: jajčna lupina je porozna, zato skozi njene tisoče drobnih odprtinic ves čas počasi uhaja vlaga, namesto nje pa vstopa zrak. Tako v širšem delu jajca nastaja in se z leti počasi širi zračni mešiček. Sveže jajce ima ta mešiček zelo majhen, zato je težje in leži na dnu, starejše jajce pa je zaradi večjega zračnega prostora lažje in začne stati pokonci ali celo plavati na površini.
Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) sicer opozarja, da plavajoče jajce ni nujno že pokvarjeno – pomeni le, da je izgubilo del svežine, zato je smiselno tako jajce raje uporabiti čim prej ali ga temeljito prekuhati. Podrobnejšo razlago testa najdete na strani Medical News Today.
Ta preprost trik so poznali že pred stoletji in ga izkoriščali za shranjevanje jajc tudi za daljše časovno obdobje. Pri tem je zelo pomembno, da se jajc ne dotikamo z ničemer kovinskim. Za vse uporabljajte lesene žlice in keramično posodo. Lahko tudi stekleno žlico in stekleno posodo. Po ljudskem izročilu naj bi kovina spreminjala naboj statične naelektrenosti na lupini in s tem pospeševala staranje jajca – gre sicer bolj za tradicionalno prepričanje kot za znanstveno potrjeno dejstvo, a izogibanje kovinskim pripomočkom pri delu z jajci vsekakor ne škodi, higiensko pa je priporočljivo tudi sicer, kot poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
V glineno posodo dajte kisati mleko. Naslednji dan primite jajce z leseno žlico in ga potopite v mleko. Počnite to previdno, da jajce ne poči. Če boste v posodo dali več jajc, jih namestite tako, da se ne bodo ovirala med sabo. Jajc, ki priplavajo na vrh, po zgoraj opisanem testu ne smete uporabljati.
Kot rečeno: tako shranjena jajca lahko v kislem mleku po izročilu počakajo tudi več mesecev. Če se sprašujete, zakaj bi to sploh počeli, saj danes najdemo hladilnike v vseh gospodinjstvih, je odgovor tudi v okusu. Tako shranjena jajca naj bi po nekaj dneh dobila nekoliko drugačen, bolj mlečen in nežnejši okus – podobno kot se okus spremeni pri marsikaterem drugem fermentiranem živilu.
Za razliko od statične elektrike ima ta del zgodbe že precej trdnejšo znanstveno podlago. Kislo mleko vsebuje mlečnokislinske bakterije, ki med fermentacijo proizvajajo mlečno kislino in znižujejo pH okolja, s čimer zavirajo razvoj številnih plesni in gnilobnih bakterij. Novejša raziskava, objavljena v reviji Applied Microbiology, je potrdila, da imajo seve mlečnokislinskih bakterij iz tradicionalno fermentiranega mleka izrazit protimikrobni učinek proti povzročiteljem kvarjenja hrane (Applied Microbiology, 2026). Ravno ta lastnost že tisočletja pojasnjuje, zakaj so ljudje po vsem svetu v fermentiranem mleku, kislem zelju ali kisu shranjevali živila še dolgo preden je bil izumljen hladilnik.
Poleg tega je jajčna lupina sama po sebi zanimiva tvorba – sestavlja jo predvsem kalcijev karbonat, kot smo podrobneje opisali v prispevku Zakaj vsa jajca niso enake barve?, kjer je govora tudi o debelini in sestavi lupine glede na starost kokoši.
Preden se navdušite in domov prinesete glineno posodo, velja omeniti, da je ta metoda predvsem zanimiva kulinarična in kulturna dediščina, ne pa sodobno priporočilo za shranjevanje jajc. Na NIJZ svetujejo, da jajca hranimo v originalni embalaži v hladilniku, ločeno od drugih živil, in se izogibamo naglim temperaturnim spremembam, saj te povzročajo rosenje lupine, kar poveča tveganje, da mikroorganizmi, med njimi tudi salmonela, skozi pore prodrejo v notranjost jajca (vir: NIJZ – Higiensko ravnanje z jajci). Enako svetujejo tudi pri rokovanju s surovimi jajci, o čemer smo podrobneje pisali v prispevku Uživanje surovih jajc: je koristno ali škodljivo?.
Če torej niste na kmetiji brez elektrike ali vas preprosto zanima tradicionalna metoda iz zanimivosti, je za vsakodnevno rabo veliko bolj praktično in varno, da jajca preprosto shranjujete v hladilniku – pri čemer je pomembno tudi, kako jajca kasneje pripravite. Podrobne nasvete o pravilni pripravi najdete v prispevku Zakaj ne znate pravilno pripravljati jajc.
Ne glede na to, ali jih hranite v hladilniku ali se preizkusite v starodavnem triku, jajca ostajajo eno najbolj vsestranskih in hranilno bogatih živil, ki jih poznamo. Vsebujejo visokokakovostne beljakovine, zdrave maščobe ter vitamine A, D, E, K in B12, po nekaterih ugotovitvah pa lahko z vključitvijo v uravnoteženo prehrano pripomorejo tudi k občutku sitosti in stabilnejši ravni energije čez dan – kot smo podrobneje razložili v prispevkih Hrana, ki pomaga porabiti odvečno energijo in Kaj lahko pričakujete, ko nenadoma prenehate jesti jajca. Če vas zanima še več o različnih vrstah jajc, si lahko preberete tudi članek Vse, kar morate vedeti o različnih vrstah jajc.
Nazadnje pa velja omeniti, da dobro shranjevanje ni pomembno le pri jajcih. Če vas zanima, kako podaljšati svežino tudi drugim živilom v vašem hladilniku, si oglejte prispevek Znate shraniti in uporabiti hrano, ki vam ostaja?.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
