Članek je bil ustvarjen leta 2024, letos smo že preverili nekatera dejstva, preostali del pa bomo kmalu še dopolnili in nadgradili. Trudimo se, da bi bili članki na
ažurirani z najnovejšimi dognanji. Sodobna znanost namreč skoraj vsak dan odkrije kaj novega ...
Vse več neodvisnih ekoloških organizacij z namrščenimi pogledi spremlja poti sadja in zelenjave, ki jih najdemo v naših trgovinah. Dejstvo namreč je, da hrana, ki prepotuje pol sveta, ustvari veliko nepotrebnih emisij ogljikovega dioksida. Zato je taka hrana sicer brez pesticidov, a naš planet ni zaradi tega nič boljši. Izračuni kažejo, da denimo kilogram živil, ki pridejo k nam iz Srednje ali Južne Amerike, ustvarijo 10,8 kilogramov ogljikovega dioksida.
Med državami so najbolj problematične in pogoste Argentina, Čile in Peru, čeprav vas bo presenetilo, kaj vse uvažamo v Evropo. Seveda se postavi ključno vprašanje, kako je mogoče, da so pridelki, ki morajo prepotovati 10 in celo 15 tisoč kilometrov, cenejši od naših, ki so pridelani nekaj kilometrov vstran, četudi zrastejo v rastlinjakih.
Deseterica produktov, ki puščajo največji ogljični odtis so:
- 1. češnje iz Čila
- 2. borovnice iz Argentine
- 3. šparglji iz Peruja
- 4. med iz Kalifornije
- 5. vrtnice iz Ekvadorja
- 6. avokado iz Mehike
- 7. lubenice iz Brazilije
- 8. melone iz Guadeloupe
- 9. granatna jabolka iz Izraela
- 10. stročji fižol iz Egipta
K temu je treba dodati še nekaj. Če pride denimo kilogram špargljev k nam iz Peruja po zraku, ustvari 2,1 kg CO2, če pa z ladjo, pade ogljični odtis na 0,06 kg CO2. Če banane pripeljejo k nam iz Indije, letalski prevoz ustvari 4,67 kg CO2, ladijski pa 0,16 kg CO2. In še podatek za ovčje meso iz Nove Zelandije: 10,7 kg CO2 po zraku in 0,38 kg CO2 z ladjo.