Bodo že naši otroci zaradi vročine postali ekološki begunci

Vročinski val, ki se nam obeta, bo po napovedih meteorologov največji in najbolj vroč doslej. Čeprav naj bi bile temperature v Sloveniji okrog 36 stopinj Celzija že nekaj povsem običajnega (nekoč ni bilo tako), pa naj bi se termometer ponekod v goriškem in tudi na skrajnem vzhodu povzpel čez 40. Najhuje bo na Madžarskem, Hrvaškem in v Italiji.

Po napovedih ZN naj bi samo v Evropi leta 2030 imeli 30 milijard evrov škode in to večinoma zaradi nižje produktivnosti ob visokih temperaturah. Analize kažejo, da se produktivnost na vseh nivojih zmanjša za 2 odstotka na stopinjo vsakič, ko se temperature povzpnejo čez 30 stopinj.

Kot kaže, bo napovedan vročinski val imel tudi znaten vpliv na gospodarstvo, zato se stroka trudi, da bi to prepoznali tudi politiki. Nekatere azijske države so že ukrepale, Evropa pa je tista, ki menca in čaka. Kitajska, Indonezija in Malezija, ki so že nekaj let na udaru visokih temperatur, si v času največje vročine pomagajo z zalogami vode, zdravil, pa tudi hrane, da vsaj delno ublažijo izgube. Kot kaže, bodo morale tudi države Vzhodne Evrope razmišljati ne samo o različicah virusov covid, pač pa tudi o vročinskem povezovanju in sodelovanju.

Po podatkih nemškega Wetterzentrale je v letih od 1980 do 2012 bilo samo na področju Balkana več kot 21 tisoč naravnih nesreč, kot so poplave, ekstremni vročinski valovi, suše, močan veter in ogenj. Vse to je posledica klimatskih sprememb, škode pa je bilo za več kot 4.000 milijard evrov. Poleg tega je že nekaj pomladi zapored na Južnem tečaju v atmosferi neobičajno visoka koncentracija CO2, ki presega kritično mejo in dodatno topi led na obeh polih (ne smemo pozabiti, da tudi zime niso več tako ostre, kot nekoč).

Ali to pomeni, da smo na poti brez povratka?

Na Bližnjem Vzhodu in v Severni Afriki, kjer so temperature v povprečju 10 stopinj višje, kot pri nas, že grozi globalna katastrofa, pri ZN pa napovedujejo, da bodo do leta 2030 vsi prebivalci dobesedno prisiljeni zapustiti te kraje. Prišlo bo do trajne dehidracije celotnega področja, neznosne vročine in obetamo si lahko prve ekološke begunce.

Ne smemo pozabiti, da smo se še pred 10 leti čudili temperaturam nad 40, kar je pri njih danes običajno, nič neobičajnega pa tudi ne pri nas. Ali to pomeni, da se Balkanu obeta ista usoda kot Južni Afriki?

Bo leta 2050 življenje v naših krajih res nevzdržno? Če imate otroke, potem veste, da bodo to dočakali!