Paprika in rožmarin: dve začimbi, ki ju znanost jemlje vse bolj resno

Znanstvene raziskave so v zadnjih desetletjih potrdile marsikaj, kar so vedele že naše babice. Med najbolj nenavadne sodijo prav kombinacije paprike in rožmarina. Nič novega, v vseeno presenetljivo.

Paprika – več kot le barva in pekoč okus

Paprika, kot jo danes poznamo (latinsko ime je Capsicum annuum), izvira iz Južne Amerike, kjer so jo uporabljali že pred več kot 7000 leti. Danes jo gojimo po vsem svetu – rdeča, zelena, rumena, sladka ali pekoča, včasih dolga do 15 cm. Ena sama paprika vsebuje do 300 mg vitamina C na 100 gramov – to je trikrat več kot pomaranča! Poleg tega vsebuje še karotenoide, ki skrbijo za dober vid in preprečujejo bolezni oči, kot je starostna degeneracija rumene pege.

Toda prava čarovnija se skriva v snovi, imenovani kapsaicin. To je tista pikantna sestavina, zaradi katere vas ob pekoči papriki zapeče v ustih in se vam morda orosijo oči. No, kapsaicin ima v resnici ogromno pozitivnih učinkov. Deluje proti bakterijam v prebavilih, spodbuja apetit in pospeši prebavo, saj telo želi čim prej izločiti »nevarno« pekočo snov.

In še zanimivost: zaradi kapsaicina telo začne kuriti kalorije! Kako? Ko pojeste pekočo papriko, se vaše telo ogreje in poskuša uravnati temperaturo – za to pa porabi energijo, torej kalorije. Ta pojav imenujemo termogeneza. Ena izmed raziskav, objavljena v reviji Appetite, je pokazala, da lahko kapsaicin zmanjša vnos kalorij za približno 75 kalorij na obrok. To se morda ne zdi veliko, ampak če jeste trikrat na dan, je to več kot 200 kalorij dnevno manj – brez posebnega truda!

Paprika proti depresiji in za boljšo kri

V ljudskem zdravilstvu se paprika uporablja tudi kot naravni antidepresiv – predvsem zaradi vpliva na prekrvavitev in sproščanje endorfinov, hormonov sreče. Poleg tega izboljša prekrvavitev mišic in kože, kar pomeni, da se telo hitreje ogreje, rane se hitreje celijo, in tudi revmatske bolečine se lahko omilijo. Ena izmed zanimivih sestavin v papriki je citrin, ki izboljšuje prekrvavitev drobnih kapilar – to so tiste najbolj občutljive žilice, zaradi katerih se nam včasih delajo modrice ali imamo hladne prste.

Paprika vsebuje tudi številne vitamine skupine B (za živce), vitamin E (za kožo), kalij (za srce) in železo (za kri). Sveža paprika ima kar 89 % vode, zato je odlična za hidracijo, še posebej poleti. Vsebuje pa tudi vlaknine, kar pomeni, da vam bo pomagala pri redni prebavi in čiščenju črevesja.

Rožmarin – sredozemski zaklad za možgane in želodec

Rožmarin (Rosmarinus officinalis) je zimzeleni grm, ki uspeva v toplih krajih, kot so Dalmacija, Italija, Španija in celo Maroko. Ima močan vonj. Če ste ga kdaj podrgnili med prsti, ste zagotovo začutili njegovo eterično moč. Rožmarin ni le dišava za pečen krompir ali meso. Njegovo eterično olje, ki ga najdemo predvsem v listih, vsebuje snovi kot so cineol, kafra in pinen, ki delujejo antiseptično – torej uničujejo bakterije in viruse, predvsem v želodcu in črevesju. V preteklosti so ga uporabljali kot naravni razkuževalec prebavnega trakta, danes pa številne raziskave potrjujejo njegov pozitiven vpliv na prebavo, izločanje žolča in delovanje jeter.

Zanimivo je, da rožmarin tudi izboljšuje prekrvavitev možganov, zaradi česar so ga v starem Rimu imenovali celo "rastlina spomina". V raziskavi iz leta 2012 (Northumbria University) so ugotovili, da že vonj eteričnega olja rožmarina poveča kognitivne sposobnosti za 5 do 7 % in izboljša spomin pri starejših ljudeh.

Rožmarin proti bolečinam in za dobro voljo

Rožmarin je še posebej cenjen v ljudskem zdravilstvu za blaženje bolečin. Uporablja se kot tinktura, to je alkoholni izvleček rastline, ki ga vtremo v kožo. Takšno mazilo vam lahko pomaga pri revmi, bolečih sklepih in glavobolih. V nekaterih primerih celo deluje bolje kot sintetična mazila, saj ne povzroča draženja kože in ima prijeten vonj.

Poleg tega rožmarin deluje kot naravni antidepresiv. Njegova sveža aroma spodbuja dobro voljo, sprošča mišice in umirja tesnobo. Zato ga pogosto najdete tudi v aromaterapiji, v obliki eteričnega olja za masažo, kopeli ali celo kot naravni osvežilec prostora. Študije kažejo, da vdihavanje rožmarinovega olja zmanjša stresni hormon kortizol za več kot 20 %.

Zakaj bi morali papriko in rožmarin uživati vsak dan?

Čeprav sta paprika in rožmarin na prvi pogled preprosti kuhinjski začimbi, imata neverjetno moč. Sodobna znanost se vedno znova vrača k ljudski modrosti. Številne študije kažejo, da redno uživanje paprike lahko zmanjša tveganje za bolezni srca, debelost, sladkorno bolezen tipa 2 in celo nekatere oblike raka. V študiji objavljeni v British Medical Journal so raziskovalci ugotovili, da ljudje, ki redno jedo pekočo hrano, živijo dlje.

Tudi rožmarin se vse bolj raziskuje zaradi svoje protivnetne in antioksidativne vloge. Njegove učinkovine ščitijo celice pred poškodbami, upočasnjujejo staranje in celo zmanjšujejo tveganje za Alzheimerjevo bolezen. V raziskavi iz leta 2016 (Journal of Medicinal Food) so raziskovalci pokazali, da so ekstrakti rožmarina zavirali rast rakavih celic v laboratorijskih pogojih.

Kako jih vključiti v vsakdan?

Zelo enostavno. Papriko lahko jeste svežo v solatah, pečeno, dušeno, sušeno ali kot začimbo v prahu. Pri hujšanju pomaga predvsem čili paprika, saj vsebuje več kapsaicina.

Lahko si pripravite naravni napitek za pospešitev presnove: zmešajte ščepec čilija, limonin sok in toplo vodo.

Rožmarin lahko uporabljate kot čaj (pazite, da ne pretiravate – največ dve skodelici na dan), v kopelih, mazilih ali kot začimbo za juhe, omake in pečene jedi. Če imate možnost, si doma posadite rožmarin v lonček – je nezahtevna rastlina, ki vam bo vračala z zdravjem vse leto.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.