Vem, kaj jem - portal o zdravi hrani, zdravju, lepoti in zdravem načinu življenja
Išči
Domov
Zakaj tako malo vemo o nevarnostih fluora?
Rubrika:

Dobro je vedeti

Zakaj tako malo vemo o nevarnostih fluora?

Fluor je eden najnevarnejših živčnih strupov na svetu, večina ljudi pa niti ne ve, kako strašljiva zgodba se skriva za tem.


Članek je bil ustvarjen leta 2023, letos smo že preverili nekatera dejstva, preostali del pa bomo kmalu še dopolnili in nadgradili. Trudimo se, da bi bili članki na Vem, kaj jem ažurirani z najnovejšimi dognanji. Sodobna znanost namreč skoraj vsak dan odkrije kaj novega ...

Ali ste vedeli, da fluor pospešuje razvoj kancerogenih obolenj? Ali ste vedeli, da fluor poškoduje DNK in bi ga morali pri otrocih celo prepovedati? Fluor povzroča nevrološke težave, motnje spanca, zavira razvoj možganskih aktivnosti, povzroča apatijo, otopelost, poneumlja ljudi ... Tudi Alzheimerjeva bolezen, blokade v delovanju žlez, pospešuje staranje, rakasta obolenja so na seznamu bolezni, ki jih povzroča fluor.

Fluor sicer najdemo v skoraj vsaki hrani, vodi, mleku, a gre za res majhne količine. Problem pa nastane, če so te koncentracije stokrat in celo tisočkrat višje od naravnih, kot je primer pri zobnih pastah. Nekateri proizvajalci sicer na embalažo napišejo, da uporaba teh past pri otrocih mlajših od 6 let ni dovoljena, večina pa se še vedno skriva za "zdravilnimi učinki".



Kakšno vezo ima fluor z židi?

Ko je Christopher Bryson leta 2000 s serijo člankov začel razkrivati skrivnosti fluora, si nihče niti v sanjah ni mislil, da se za tem skriva ena najbolj strahotnih zgodb človeštva. Leta 2004 je v knjigi The Fluoride Deception (Prevare o fluoru) razkril največjo zaroto 20. stoletja.

Vse skupaj se je začelo nekaj let pred drugo svetovno vojno, ko so Hitlerjevi privrženci iskali načine, kako ljudi spremeniti v pasivne in poslušljive sužnje. Eksperimentirali so z različnimi snovmi, a fluor je pokazal neverjetno "pozitivne" rezultate. Občasna "tuširanja", o katerih so govorili preživeli iz nacističnih koncentracijskih taborišč, niso bila nič druga, kot s fluorom kontaminirane vodne kopeli. Fluor na človeka namreč vpliva antidepresivno, povečuje otopelost, reakcije postanejo zakrnele, počasne ... Prave resnice verjetno ne bomo nikdar ugotovili, ker je veliko medvojnih izsledkov s pridom začela uporabljati prehrambena industrija.

Po vojni se namreč o eksperimentih za obvladovanje množic ni več govorilo. Vse raziskave o škodljivosti fluora so bile zatrte v kali, ponekod celo prepovedane.

Prelomnica se je zgodila leta 1950, ko so Američani ugotovili, da lahko fluor v majhnih količinah preprečuje zobno gnilobo. Bryson v svoji knjigi omenja nenavadne dogodke iz New Yerseyja, ko so na neki plantaži breskev beležili velike pomore goveda, naslednje leto perutnine, med obolelimi pa so bili tudi obiralci breskev, ki so bili vsi brez zob (v poročilu je bilo zapisano, da niso imeli niti ene zobne luknje). Podjetje Dupont je po Brysonovih trditvah in z dovoljenjem države opravljalo teste, ki so za vedno spremenili svet.

Zakaj tako malo vemo o nevarnostih fluora?
V Sloveniji smo e pred desetletjem prenehali s fluorizacijo vode. Pri nas poznamo samo naravne koncentracije. e pride do poveanja, je to zgolj zaradi kodljivih vplivov na okolje. (Oral-dent.ro)


Flour danes in povsod

V akcijskem načrtu za obvladovanje sveta iz sredine prejšnjega stoletja (v mnogočem naj bi šlo za prepis podobnega dokumenta, ki ga je dal sestaviti Adolf Hitler) so javni vodovodi omenjeni kot osrednji sistem za distribucijo fluora. Raziskava o pozitivnem vplivu fluora na trdnost zobne sklenine, je postala osrednji argument za fluorizacijo vode. To je kmalu postala osrednja doktrina po celem svetu (mimogrede: tudi v Jugoslaviji je fluorizacija vode v tistem času postala obvezna).

Danes praktično ni zobnih past in žvečilk brez fluora. V Sloveniji imamo srečo, da koncentracije v vodi niso visoke (do 0,1 mg na liter), a problem fluora je, da ga težko spravimo iz telesa. Koncentracije se nalagajo na kosteh in nekaterih žlezah, s prekuhavanjem pa se koncentracije le še povečujejo ... Edini znan in preprost način za obvladovanje nivoja fluora v telesu je sončna svetloba. Pomaga 20 minut izpostavljenosti soncu, pa ne s kapo, ali klobukom na glavi.

Fluor še danes dajejo zapornikom. Ali ste vedeli, da je v tubi zobne paste dovolj fluora, da ubije otroka? Šele z raziskavami leta 1984 so odkrili, da je fluor nevarnejši od svinca in podobno toksičen, kot arzen, ki spada med največje strupe na svetu. Dolga leta so fluor uporabljali za podganji strup.

Šele leta 1989 so z raziskavo na 6.000 ameriških otrocih in med 39.000 japonske šolske mladine dokazali, da fluor z ničemer ne preprečuje zobne gnilobe.

Leta 1992 je ameriški zavod za zaščito zdravja FDA prvič javno priznal, da nimajo nobenih dokazov o koristnih učinkih fluora. Raziskave o povezavi fluora in trdnosti zobne sklenine nikdar ni bilo. Še več! Razkrili so celo tajno raziskavo iz leta 1976, ki dokazuje, da se moč fluora v aluminijastih tubah več stokrat poveča.

Države so vedele za to, a niso ukrepale, ker bi po drugi strani imele preveč težav z nevarnimi odpadki (fluor je namreč stranski produkt v tovarnah aluminija in jedrskih elektrarnah), govorilo pa se je tudi o zaroti, da s količino fluora države obvladujejo število prebivalstva na Zemlji.

Zadnje odkritje povezano s škodljivostjo fluora se navezuje na plastenke. Da, v vsej plastiki je tudi fluor.

Fluor v Sloveniji

Po naši zakonodaji je dovoljena dnevna količina fluora pri otrocih do 9 let 3 mg/dan, pri mladini od 9 do 14 let 5 mg/dan, pri odraslih ljudeh pa 7 mg/dan. Upoštevajte, da ima liter vode iz vodovoda pri nas med 0,03 in 0,10 mg fluora, najnevarnejše pa so vsekakor zobne paste. Če na krtačko nanesete približno 5 gramov paste in bi otrok pojedel vso pasto, bi v telo vnesel do 0,7 mg fluora. Zanj bi lahko bilo že pet pranj zobkov na dan na meji sprejemljivega. Tudi zato je pomembno, da imajo otroci svojo pasto, ker imajo običajno pol manj fluora, kot paste za odrasle.

Vsemu navkljub naj velja priporočilo. Izogibajte se vsem vrstam fluoridov, naslednjič med nakupom zobne paste pa bodite pozorni, kaj kupujete.
vkj
O AVTORJU:
Članek je uredniško pregledal Zvone Štor, ki sicer nima formalne nutricionistične izobrazbe, a že vrsto let pa spremlja tende na področju zdrave hrane in zdravega načina življenja. Članek ni zdravniški nasvet.
VSEBINA NA TEJ STRANI JE INFORMATIVNE NARAVE IN NE NADOMEŠČA STROKOVNEGA MEDICINSKEGA NASVETA.
Zakaj tako malo vemo o nevarnostih fluora?
Ali ste vedeli, da je na Zemlji samo e 2,8 % vodnih izvirov pitnih, od tega pa je pri 78 % zaznati poveane koncentracije fluora? (Wikimedia.com)




Alzheimerjeva bolezen
fluor
rak
voda
zdravje
zobna pasta






Bilten po e-mailu
Prejmite vsak teden brezplačen Vem, kaj jem e-bilten, ki je poln aktualnih nasvetov, novic in priporočil, kako obdržati zdravje v najboljši kondiciji. Splača se!
* Na ta naslov vam bomo pošiljali samo e-bilten enkrat na teden. Odjavite se lahko kadarkoli.














Naložite mobilno aplikacijo:
PREHRANSKO OKO

Poslikajte hrano in spremljate kalorije, beljakovine, vlaknine, ogljikove hidrate in maščobe. Naj bo vaša prehrana bolj uravnotežena ...
Več o aplikaciji najdete TUKAJ
Danska dieta, ki je takoj dobila naslov najenostavnejše
Dobro je vedeti
Danska dieta, ki je takoj dobila naslov najenostavnejše
Zakaj je grenka hrana zdrava?
Dobro je vedeti
Zakaj je grenka hrana zdrava?
Zaradi pomanjkanja teh hranil lahko zbolite
Zanimivosti
Zaradi pomanjkanja teh hranil lahko zbolite
7 razlogov, zakaj jesti avokado
Dobro je vedeti
7 razlogov, zakaj jesti avokado
živila, ki škodujejo zdravju jeter
Dobro je vedeti
živila, ki škodujejo zdravju jeter
Hrana, ki je bolj zdrava kuhana kot surova
Dobro je vedeti
Hrana, ki je bolj zdrava kuhana kot surova
7 živil, ki pospešujejo izgorevanje maščob
Dobro je vedeti
7 živil, ki pospešujejo izgorevanje maščob
Ali jogurt res zmanjšuje tveganja za visok pritisk?
Zanimivosti
Ali jogurt res zmanjšuje tveganja za visok pritisk?
Ko zdravniki odsvetujejo sladkarije, pri tem ne mislijo na sladkor
Dobro je vedeti
Ko zdravniki odsvetujejo sladkarije, pri tem ne mislijo na sladkor
Skromen krompir in njegove zdravilne lastnosti
Dobro je vedeti
Skromen krompir in njegove zdravilne lastnosti
Neobičajne in zdrave kombinacije na katere ne bi nikdar pomislili
Dobro je vedeti
Neobičajne in zdrave kombinacije na katere ne bi nikdar pomislili
Hren rešuje dihala
Zdravje, lepota
Hren rešuje dihala
Kaj se zgodi, če prenehate uživati mlečne izdelke?
Dobro je vedeti
Kaj se zgodi, če prenehate uživati mlečne izdelke?
Hrana, ki nas dela srečne
Dobro je vedeti
Hrana, ki nas dela srečne
Kako veste, da jeste premalo zdravih maščob?
Dobro je vedeti
Kako veste, da jeste premalo zdravih maščob?
Napitek za ploski trebuh
Zdravje, lepota
Napitek za ploski trebuh
Zakaj iščemo tolažbo v hrani?
Zdravje, lepota
Zakaj iščemo tolažbo v hrani?
Sadje in zelenjava, ki se jim morate izogibati, ko hujšate
Dobro je vedeti
Sadje in zelenjava, ki se jim morate izogibati, ko hujšate
Kaj se zgodi, če vsak dan jeste avokado?
Zdravje, lepota
Kaj se zgodi, če vsak dan jeste avokado?
Zakaj je korenčkovo zelenje dobro za zdravje
Dobro je vedeti
Zakaj je korenčkovo zelenje dobro za zdravje




Copyright (c)
VemKajJem.si
Marec 2025
π
puščica gor