Vem, kaj jem - portal o zdravi hrani, zdravju, lepoti in zdravem načinu življenja
Išči
Domov
Fluor v zobni pasti, vodi in hrani – kaj znanstvene raziskave res pravijo o njegovi varnosti?
Datum: 31.5.2023 - Rubrika: Dobro je vedeti

Fluor v zobni pasti, vodi in hrani – kaj znanstvene raziskave res pravijo o njegovi varnosti?

Avtor:
uredništvo Vem, kaj jem

Nekatere študije kažejo, da je fluor pri visokih koncentracijah lahko nevrotoksičen, a kaj o njegovi varnosti v vsakdanjih količinah dejansko vedo strokovnjaki?


Ali ste vedeli, da fluor pospešuje razvoj kancerogenih obolenj? Ali ste vedeli, da fluor poškoduje DNK in bi ga morali pri otrocih celo prepovedati? Fluor povzroča nevrološke težave, motnje spanca, zavira razvoj možganskih aktivnosti, povzroča apatijo, otopelost, poneumlja ljudi ... Tudi Alzheimerjeva bolezen, blokade v delovanju žlez, pospešuje staranje, rakasta obolenja so na seznamu bolezni, ki jih povzroča fluor.

Fluor sicer najdemo v skoraj vsaki hrani, vodi, mleku, a gre za res majhne količine. Problem pa nastane, če so te koncentracije stokrat in celo tisočkrat višje od naravnih, kot je primer pri zobnih pastah. Nekateri proizvajalci sicer na embalažo napišejo, da uporaba teh past pri otrocih mlajših od 6 let ni dovoljena, večina pa se še vedno skriva za "zdravilnimi učinki".



Kakšno vezo ima fluor z Židi?

Ko je Christopher Bryson leta 2000 s serijo člankov začel razkrivati skrivnosti fluora, si nihče niti v sanjah ni mislil, da se za tem skriva ena najbolj strahotnih zgodb človeštva. Leta 2004 je v knjigi The Fluoride Deception (Prevare o fluoru) razkril največjo zaroto 20. stoletja.

Vse skupaj se je začelo nekaj let pred drugo svetovno vojno, ko so Hitlerjevi privrženci iskali načine, kako ljudi spremeniti v pasivne in poslušljive sužnje. Eksperimentirali so z različnimi snovmi, a fluor je pokazal neverjetno "pozitivne" rezultate. Občasna "tuširanja", o katerih so govorili preživeli iz nacističnih koncentracijskih taborišč, niso bila nič druga, kot s fluorom kontaminirane vodne kopeli. Fluor na človeka namreč vpliva antidepresivno, povečuje otopelost, reakcije postanejo zakrnele, počasne ... Prave resnice verjetno ne bomo nikdar ugotovili, ker je veliko medvojnih izsledkov s pridom začela uporabljati prehrambena industrija.

Po vojni se namreč o eksperimentih za obvladovanje množic ni več govorilo. Vse raziskave o škodljivosti fluora so bile zatrte v kali, ponekod celo prepovedane.

Prelomnica se je zgodila leta 1950, ko so Američani ugotovili, da lahko fluor v majhnih količinah preprečuje zobno gnilobo. Bryson v svoji knjigi omenja nenavadne dogodke iz New Yerseyja, ko so na neki plantaži breskev beležili velike pomore goveda, naslednje leto perutnine, med obolelimi pa so bili tudi obiralci breskev, ki so bili vsi brez zob (v poročilu je bilo zapisano, da niso imeli niti ene zobne luknje). Podjetje Dupont je po Brysonovih trditvah in z dovoljenjem države opravljalo teste, ki so za vedno spremenili svet.

Fluor v zobni pasti, vodi in hrani – kaj znanstvene raziskave res pravijo o njegovi varnosti?
V Sloveniji smo ľe pred desetletjem prenehali s fluorizacijo vode. Pri nas poznamo samo naravne koncentracije. Če pride do povečanja, je to zgolj zaradi ąkodljivih vplivov na okolje. (Oral-dent.ro)


Flour danes in povsod

V akcijskem načrtu za obvladovanje sveta iz sredine prejšnjega stoletja (v mnogočem naj bi šlo za prepis podobnega dokumenta, ki ga je dal sestaviti Adolf Hitler) so javni vodovodi omenjeni kot osrednji sistem za distribucijo fluora. Raziskava o pozitivnem vplivu fluora na trdnost zobne sklenine, je postala osrednji argument za fluorizacijo vode. To je kmalu postala osrednja doktrina po celem svetu (mimogrede: tudi v Jugoslaviji je fluorizacija vode v tistem času postala obvezna).

Danes praktično ni zobnih past in žvečilk brez fluora. V Sloveniji imamo srečo, da koncentracije v vodi niso visoke (do 0,1 mg na liter), a problem fluora je, da ga težko spravimo iz telesa. Koncentracije se nalagajo na kosteh in nekaterih žlezah, s prekuhavanjem pa se koncentracije le še povečujejo ... Edini znan in preprost način za obvladovanje nivoja fluora v telesu je sončna svetloba. Pomaga 20 minut izpostavljenosti soncu, pa ne s kapo, ali klobukom na glavi.

Fluor še danes dajejo zapornikom. Ali ste vedeli, da je v tubi zobne paste dovolj fluora, da ubije otroka? Šele z raziskavami leta 1984 so odkrili, da je fluor nevarnejši od svinca in podobno toksičen, kot arzen, ki spada med največje strupe na svetu. Dolga leta so fluor uporabljali za podganji strup.

Šele leta 1989 so z raziskavo na 6.000 ameriških otrocih in med 39.000 japonske šolske mladine dokazali, da fluor z ničemer ne preprečuje zobne gnilobe.

Leta 1992 je ameriški zavod za zaščito zdravja FDA prvič javno priznal, da nimajo nobenih dokazov o koristnih učinkih fluora. Raziskave o povezavi fluora in trdnosti zobne sklenine nikdar ni bilo. Še več! Razkrili so celo tajno raziskavo iz leta 1976, ki dokazuje, da se moč fluora v aluminijastih tubah več stokrat poveča.

Države so vedele za to, a niso ukrepale, ker bi po drugi strani imele preveč težav z nevarnimi odpadki (fluor je namreč stranski produkt v tovarnah aluminija in jedrskih elektrarnah), govorilo pa se je tudi o zaroti, da s količino fluora države obvladujejo število prebivalstva na Zemlji.

Zadnje odkritje povezano s škodljivostjo fluora se navezuje na plastenke. Da, v vsej plastiki je tudi fluor.

Fluor v Sloveniji

Po naši zakonodaji je dovoljena dnevna količina fluora pri otrocih do 9 let 3 mg/dan, pri mladini od 9 do 14 let 5 mg/dan, pri odraslih ljudeh pa 7 mg/dan. Upoštevajte, da ima liter vode iz vodovoda pri nas med 0,03 in 0,10 mg fluora, najnevarnejše pa so vsekakor zobne paste. Če na krtačko nanesete približno 5 gramov paste in bi otrok pojedel vso pasto, bi v telo vnesel do 0,7 mg fluora. Zanj bi lahko bilo že pet pranj zobkov na dan na meji sprejemljivega. Tudi zato je pomembno, da imajo otroci svojo pasto, ker imajo običajno pol manj fluora, kot paste za odrasle.

Vsemu navkljub naj velja priporočilo. Izogibajte se vsem vrstam fluoridov, naslednjič med nakupom zobne paste pa bodite pozorni, kaj kupujete.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.

vkj
O AVTORJU:
Članek je uredniško pregledal Zvone Štor, ki sicer nima formalne nutricionistične izobrazbe, a že vrsto let pa spremlja tende na področju zdrave hrane in zdravega načina življenja. Članek ni zdravniški nasvet.
Fluor v zobni pasti, vodi in hrani – kaj znanstvene raziskave res pravijo o njegovi varnosti?
Ali ste vedeli, da je na Zemlji samo ąe 2,8 % vodnih izvirov pitnih, od tega pa je pri 78 % zaznati povečane koncentracije fluora? (Wikimedia.com)




Alzheimerjeva bolezen
fluor
rak
voda
zdravje
zobna pasta






Bilten po e-mailu
Prejmite vsak teden brezplačen Vem, kaj jem e-bilten, ki je poln aktualnih nasvetov, novic in priporočil, kako obdržati zdravje v najboljši kondiciji. Splača se!
* S prijavo se strinjate s politiko zasebnosti. Na ta naslov vam bomo pošiljali samo e-bilten enkrat na teden. Odjavite se lahko kadarkoli.














Naložite mobilno aplikacijo:
PREHRANSKO OKO

Poslikajte hrano in spremljate kalorije, beljakovine, vlaknine, ogljikove hidrate in maščobe. Naj bo vaša prehrana bolj uravnotežena ...
Več o aplikaciji najdete TUKAJ
Ko energija popusti: napitek iz borovnic, kokosovega mleka in cimeta, ki narava ponuja namesto energijske pijače
Zdravje, lepota
Ko energija popusti: napitek iz borovnic, kokosovega mleka in cimeta, ki narava ponuja namesto energijske pijače
Prav nenavadno je, kako slabo poznamo maline. Če bi vedeli, kaj se skriva v njih ...
Dobro je vedeti
Prav nenavadno je, kako slabo poznamo maline. Če bi vedeli, kaj se skriva v njih ...
Ko pizza postane eksperiment: kaj se res zgodi v telesu, ko pojeste enkrat preveč?
Dobro je vedeti
Ko pizza postane eksperiment: kaj se res zgodi v telesu, ko pojeste enkrat preveč?
Košarica polna iluzij: 5 napak pri nakupu sadja in zelenjave, ki tiho kradejo vitamine z vašega krožnika
Dobro je vedeti
Košarica polna iluzij: 5 napak pri nakupu sadja in zelenjave, ki tiho kradejo vitamine z vašega krožnika
Grah, ki ga Mendel ni poznal kot zdravilo: nagubana različica skriva skrivnost stabilnega krvnega sladkorja
Dobro je vedeti
Grah, ki ga Mendel ni poznal kot zdravilo: nagubana različica skriva skrivnost stabilnega krvnega sladkorja
Ko zelenjava postane obrok: kaj solati manjka, da zares nasiti?
Dobro je vedeti
Ko zelenjava postane obrok: kaj solati manjka, da zares nasiti?
Ko pogasiš žejo z napačno pijačo: zakaj gazirane pijače, sokovi in energijske pijače žeje ne potešijo
Dobro je vedeti
Ko pogasiš žejo z napačno pijačo: zakaj gazirane pijače, sokovi in energijske pijače žeje ne potešijo
Sladoledna dieta: ali res lahko shujšate z najslajšo poletno razvado?
Dobro je vedeti
Sladoledna dieta: ali res lahko shujšate z najslajšo poletno razvado?
Kakav v prahu: tihi zaveznik pri skrbi za jetra in vitkejšo postavo
Dobro je vedeti
Kakav v prahu: tihi zaveznik pri skrbi za jetra in vitkejšo postavo
Lubenica na žaru in še 2 živili so na žaru presenetljivo boljše - in še bolj zdrave
Dobro je vedeti
Lubenica na žaru in še 2 živili so na žaru presenetljivo boljše - in še bolj zdrave
10 živil, ki jih je bolje pustiti pri miru za zajtrk – ste med njimi našli kaj svojega?
Dobro je vedeti
10 živil, ki jih je bolje pustiti pri miru za zajtrk – ste med njimi našli kaj svojega?
Zeliščni napitek iz peteršilja, limon in sode: zakaj so ga nekoč zavrgli in ga zdaj znova odkrivajo?
Zdravje, lepota
Zeliščni napitek iz peteršilja, limon in sode: zakaj so ga nekoč zavrgli in ga zdaj znova odkrivajo?
Beljakovinska dieta: zakaj so jo milijoni izbrali za svojo?
Dobro je vedeti
Beljakovinska dieta: zakaj so jo milijoni izbrali za svojo?
Mineral, ki skrbi za vašo pamet, ščitnico in živce – poleti ga izgubljamo hitreje, kot mislimo
Dobro je vedeti
Mineral, ki skrbi za vašo pamet, ščitnico in živce – poleti ga izgubljamo hitreje, kot mislimo
Jajce na zatožni klopi: ali eno na dan res ogroža srce, ali gre za mit, ki ga je čas pokopati?
Dobro je vedeti
Jajce na zatožni klopi: ali eno na dan res ogroža srce, ali gre za mit, ki ga je čas pokopati?
Organ, ki ga opazimo šele, ko odpove: kaj vse dela trebušna slinavka
Dobro je vedeti
Organ, ki ga opazimo šele, ko odpove: kaj vse dela trebušna slinavka
Ko grešna hrana postane zaveznica vitke linije: 4 presenečenja, ki spremenijo pogled na hujšanje
Dobro je vedeti
Ko grešna hrana postane zaveznica vitke linije: 4 presenečenja, ki spremenijo pogled na hujšanje
Previdno: teh 5 zdravih živil vas lahko v prevelikih količinah presenetijo s skrito nevarnostjo
Dobro je vedeti
Previdno: teh 5 zdravih živil vas lahko v prevelikih količinah presenetijo s skrito nevarnostjo
Temno-moder napitek iz borovnic, ki so ga slavni nutricionisti priporočali za hujšanje, danes pa ga pijemo iz povsem drugega razloga
Zdravje, lepota
Temno-moder napitek iz borovnic, ki so ga slavni nutricionisti priporočali za hujšanje, danes pa ga pijemo iz povsem drugega razloga
Sol se skriva tam, kjer je ne pričakujete: 10 poletnih jedi, ki telo bolj obremenjujejo, kot se zdi
Dobro je vedeti
Sol se skriva tam, kjer je ne pričakujete: 10 poletnih jedi, ki telo bolj obremenjujejo, kot se zdi




Copyright (c)
VemKajJem.si
Marec 2014
puščica gor