Vem, kaj jem - portal o zdravi hrani, zdravju, lepoti in zdravem načinu življenja
Išči
Domov
Zakaj tako malo vemo o nevarnostih fluora?
Rubrika:

Dobro je vedeti

Zakaj tako malo vemo o nevarnostih fluora?

Fluor je eden najnevarnejših živčnih strupov na svetu, večina ljudi pa niti ne ve, kako strašljiva zgodba se skriva za tem.


Članek je bil ustvarjen leta 2023, letos smo že preverili nekatera dejstva, preostali del pa bomo kmalu še dopolnili in nadgradili. Trudimo se, da bi bili članki na Vem, kaj jem ažurirani z najnovejšimi dognanji. Sodobna znanost namreč skoraj vsak dan odkrije kaj novega ...

Ali ste vedeli, da fluor pospešuje razvoj kancerogenih obolenj? Ali ste vedeli, da fluor poškoduje DNK in bi ga morali pri otrocih celo prepovedati? Fluor povzroča nevrološke težave, motnje spanca, zavira razvoj možganskih aktivnosti, povzroča apatijo, otopelost, poneumlja ljudi ... Tudi Alzheimerjeva bolezen, blokade v delovanju žlez, pospešuje staranje, rakasta obolenja so na seznamu bolezni, ki jih povzroča fluor.

Fluor sicer najdemo v skoraj vsaki hrani, vodi, mleku, a gre za res majhne količine. Problem pa nastane, če so te koncentracije stokrat in celo tisočkrat višje od naravnih, kot je primer pri zobnih pastah. Nekateri proizvajalci sicer na embalažo napišejo, da uporaba teh past pri otrocih mlajših od 6 let ni dovoljena, večina pa se še vedno skriva za "zdravilnimi učinki".



Kakšno vezo ima fluor z Židi?

Ko je Christopher Bryson leta 2000 s serijo člankov začel razkrivati skrivnosti fluora, si nihče niti v sanjah ni mislil, da se za tem skriva ena najbolj strahotnih zgodb človeštva. Leta 2004 je v knjigi The Fluoride Deception (Prevare o fluoru) razkril največjo zaroto 20. stoletja.

Vse skupaj se je začelo nekaj let pred drugo svetovno vojno, ko so Hitlerjevi privrženci iskali načine, kako ljudi spremeniti v pasivne in poslušljive sužnje. Eksperimentirali so z različnimi snovmi, a fluor je pokazal neverjetno "pozitivne" rezultate. Občasna "tuširanja", o katerih so govorili preživeli iz nacističnih koncentracijskih taborišč, niso bila nič druga, kot s fluorom kontaminirane vodne kopeli. Fluor na človeka namreč vpliva antidepresivno, povečuje otopelost, reakcije postanejo zakrnele, počasne ... Prave resnice verjetno ne bomo nikdar ugotovili, ker je veliko medvojnih izsledkov s pridom začela uporabljati prehrambena industrija.

Po vojni se namreč o eksperimentih za obvladovanje množic ni več govorilo. Vse raziskave o škodljivosti fluora so bile zatrte v kali, ponekod celo prepovedane.

Prelomnica se je zgodila leta 1950, ko so Američani ugotovili, da lahko fluor v majhnih količinah preprečuje zobno gnilobo. Bryson v svoji knjigi omenja nenavadne dogodke iz New Yerseyja, ko so na neki plantaži breskev beležili velike pomore goveda, naslednje leto perutnine, med obolelimi pa so bili tudi obiralci breskev, ki so bili vsi brez zob (v poročilu je bilo zapisano, da niso imeli niti ene zobne luknje). Podjetje Dupont je po Brysonovih trditvah in z dovoljenjem države opravljalo teste, ki so za vedno spremenili svet.

Zakaj tako malo vemo o nevarnostih fluora?
V Sloveniji smo ľe pred desetletjem prenehali s fluorizacijo vode. Pri nas poznamo samo naravne koncentracije. Če pride do povečanja, je to zgolj zaradi ąkodljivih vplivov na okolje. (Oral-dent.ro)


Flour danes in povsod

V akcijskem načrtu za obvladovanje sveta iz sredine prejšnjega stoletja (v mnogočem naj bi šlo za prepis podobnega dokumenta, ki ga je dal sestaviti Adolf Hitler) so javni vodovodi omenjeni kot osrednji sistem za distribucijo fluora. Raziskava o pozitivnem vplivu fluora na trdnost zobne sklenine, je postala osrednji argument za fluorizacijo vode. To je kmalu postala osrednja doktrina po celem svetu (mimogrede: tudi v Jugoslaviji je fluorizacija vode v tistem času postala obvezna).

Danes praktično ni zobnih past in žvečilk brez fluora. V Sloveniji imamo srečo, da koncentracije v vodi niso visoke (do 0,1 mg na liter), a problem fluora je, da ga težko spravimo iz telesa. Koncentracije se nalagajo na kosteh in nekaterih žlezah, s prekuhavanjem pa se koncentracije le še povečujejo ... Edini znan in preprost način za obvladovanje nivoja fluora v telesu je sončna svetloba. Pomaga 20 minut izpostavljenosti soncu, pa ne s kapo, ali klobukom na glavi.

Fluor še danes dajejo zapornikom. Ali ste vedeli, da je v tubi zobne paste dovolj fluora, da ubije otroka? Šele z raziskavami leta 1984 so odkrili, da je fluor nevarnejši od svinca in podobno toksičen, kot arzen, ki spada med največje strupe na svetu. Dolga leta so fluor uporabljali za podganji strup.

Šele leta 1989 so z raziskavo na 6.000 ameriških otrocih in med 39.000 japonske šolske mladine dokazali, da fluor z ničemer ne preprečuje zobne gnilobe.

Leta 1992 je ameriški zavod za zaščito zdravja FDA prvič javno priznal, da nimajo nobenih dokazov o koristnih učinkih fluora. Raziskave o povezavi fluora in trdnosti zobne sklenine nikdar ni bilo. Še več! Razkrili so celo tajno raziskavo iz leta 1976, ki dokazuje, da se moč fluora v aluminijastih tubah več stokrat poveča.

Države so vedele za to, a niso ukrepale, ker bi po drugi strani imele preveč težav z nevarnimi odpadki (fluor je namreč stranski produkt v tovarnah aluminija in jedrskih elektrarnah), govorilo pa se je tudi o zaroti, da s količino fluora države obvladujejo število prebivalstva na Zemlji.

Zadnje odkritje povezano s škodljivostjo fluora se navezuje na plastenke. Da, v vsej plastiki je tudi fluor.

Fluor v Sloveniji

Po naši zakonodaji je dovoljena dnevna količina fluora pri otrocih do 9 let 3 mg/dan, pri mladini od 9 do 14 let 5 mg/dan, pri odraslih ljudeh pa 7 mg/dan. Upoštevajte, da ima liter vode iz vodovoda pri nas med 0,03 in 0,10 mg fluora, najnevarnejše pa so vsekakor zobne paste. Če na krtačko nanesete približno 5 gramov paste in bi otrok pojedel vso pasto, bi v telo vnesel do 0,7 mg fluora. Zanj bi lahko bilo že pet pranj zobkov na dan na meji sprejemljivega. Tudi zato je pomembno, da imajo otroci svojo pasto, ker imajo običajno pol manj fluora, kot paste za odrasle.

Vsemu navkljub naj velja priporočilo. Izogibajte se vsem vrstam fluoridov, naslednjič med nakupom zobne paste pa bodite pozorni, kaj kupujete.
vkj
O AVTORJU:
Članek je uredniško pregledal Zvone Štor, ki sicer nima formalne nutricionistične izobrazbe, a že vrsto let pa spremlja tende na področju zdrave hrane in zdravega načina življenja. Članek ni zdravniški nasvet.
VSEBINA NA TEJ STRANI JE INFORMATIVNE NARAVE IN NE NADOMEŠČA STROKOVNEGA MEDICINSKEGA NASVETA.
Zakaj tako malo vemo o nevarnostih fluora?
Ali ste vedeli, da je na Zemlji samo ąe 2,8 % vodnih izvirov pitnih, od tega pa je pri 78 % zaznati povečane koncentracije fluora? (Wikimedia.com)




Alzheimerjeva bolezen
fluor
rak
voda
zdravje
zobna pasta






Bilten po e-mailu
Prejmite vsak teden brezplačen Vem, kaj jem e-bilten, ki je poln aktualnih nasvetov, novic in priporočil, kako obdržati zdravje v najboljši kondiciji. Splača se!
* Na ta naslov vam bomo pošiljali samo e-bilten enkrat na teden. Odjavite se lahko kadarkoli.














Naložite mobilno aplikacijo:
PREHRANSKO OKO

Poslikajte hrano in spremljate kalorije, beljakovine, vlaknine, ogljikove hidrate in maščobe. Naj bo vaša prehrana bolj uravnotežena ...
Več o aplikaciji najdete TUKAJ
Vitamini in minerali, ki topijo maščobe
Dobro je vedeti
Vitamini in minerali, ki topijo maščobe
Kako zmanjšati obroke hrane brez stradanja
Dobro je vedeti
Kako zmanjšati obroke hrane brez stradanja
Kako kefirju povečati shujševalno moč
Zdravje, lepota
Kako kefirju povečati shujševalno moč
5 vrst hrane ob kateri nikakor niste videti seksi
Zdravje, lepota
5 vrst hrane ob kateri nikakor niste videti seksi
Kako povečati absorpcijo vitamina C
Dobro je vedeti
Kako povečati absorpcijo vitamina C
10 razlogov, zaradi katerih propade vsaka shujševalna dieta
Dobro je vedeti
10 razlogov, zaradi katerih propade vsaka shujševalna dieta
Tudi zdrave sestavine lahko redijo
Zdravje, lepota
Tudi zdrave sestavine lahko redijo
5 živil, ki bi jih ženske morale uživati ​​pogosteje
Zdravje, lepota
5 živil, ki bi jih ženske morale uživati ​​pogosteje
Zakaj želimo jesti, ko sploh nismo lačni
Dobro je vedeti
Zakaj želimo jesti, ko sploh nismo lačni
Živila, ki vsebujejo več soli kot čips
Dobro je vedeti
Živila, ki vsebujejo več soli kot čips
Sadni napitek proti smrčanju
Zdravje, lepota
Sadni napitek proti smrčanju
7 nevarnih dodatkov v hrani
Dobro je vedeti
7 nevarnih dodatkov v hrani
Paradižnik v službi lepote
Dobro je vedeti
Paradižnik v službi lepote
So res maščobe edino upanje za odrešitev?
Dobro je vedeti
So res maščobe edino upanje za odrešitev?
Rozine: majhne, a izjemno koristne
Dobro je vedeti
Rozine: majhne, a izjemno koristne
Zdaj je čas mastnih rib, riža in blitve
Dobro je vedeti
Zdaj je čas mastnih rib, riža in blitve
Najhitrejša dieta na svetu?
Dobro je vedeti
Najhitrejša dieta na svetu?
5 zdravih živil, ki niso tako zdrava, kot si mislite
Dobro je vedeti
5 zdravih živil, ki niso tako zdrava, kot si mislite
Preprost in učinkovit energijski napitek, ki čisti telo
Zdravje, lepota
Preprost in učinkovit energijski napitek, ki čisti telo
Temu se morate izogibati: 5 stvari, ki jih ne smete jesti zvečer
Zdravje, lepota
Temu se morate izogibati: 5 stvari, ki jih ne smete jesti zvečer




Copyright (c)
VemKajJem.si
Marec 2025
π
puščica gor