Simptomi raka na želodcu, ki ne bolijo

Rak na želodcu velja za eno najbolj zahrbtnih oblik raka, saj se v začetnem stadiju po nekaterih ugotovitvah pogosto skriva za povsem vsakdanjimi težavami, kot so zgaga, slaba prebava ali manjši apetit. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da znamo prepoznati zgodnje znake in jih ne odrivamo na stran.

Čeprav rak na želodcu spada med bolezni, ki lahko v naprednejših fazah povzročajo precejšnje bolečine, pa ga je v začetnem stadiju zelo težko prepoznati. Številni bolniki po nekaterih poročanjih opisujejo, da so prve težave pripisovali stresu, neredni prehrani ali običajni prebavni motnji – in prav ta nevidnost zgodnjih simptomov je tisto, kar bolezen naredi tako nevarno.

Eden izmed bralcev našega portala je nedavno delil izkušnjo svojega sodelavca, ki je več mesecev opažal, da po le nekaj žlicah hrane preprosto ni mogel jesti naprej, čeprav je bil prej videti lačen. Sodelavec si je to razlagal s starostjo in počasnejšim metabolizmom, zato je z obiskom zdravnika odlašal skoraj pol leta. Ko je končno opravil preiskave, so zdravniki odkrili spremembe na želodčni sluznici v razmeroma zgodnji fazi – kar mu je, kot je kasneje povedal sam, dalo precej boljše izhodišče za zdravljenje, kot bi ga imel, če bi čakal še dlje. Njegova zgodba je dober opomnik, da je vredno prisluhniti telesu, tudi kadar se zdi, da gre "le" za nedolžno spremembo apetita.

Za raka na želodcu je torej značilno, da so začetni simptomi po nekaterih opažanjih neboleči ali komaj zaznavni. To je hkrati tudi čas, ko je bolezen najlažje obvladljiva, zato je smiselno, da bodimo previdni pri naslednjih znakih.

1. Kri v blatu in bruhanje

Kri v blatu je sicer lahko posledica tudi povsem drugih, manj resnih vzrokov, na primer hemoroidov ali razjede na želodcu. Po nekaterih ugotovitvah pa je za raka na želodcu značilno, da je kri v blatu nekoliko temnejše barve, saj gre običajno za krvavitev višje v prebavnem traktu, kjer se kri med potovanjem skozi črevesje delno prebavi. Kri v blatu je tako lahko temno rdeče barve, celo črne ("smolasto" blato), kar pa je za laično oko pogosto težko prepoznati. Tudi Onkološki inštitut Ljubljana med znaki napredovale bolezni navaja bruhanje krvi iz želodca ali požiralnika, zato vsako nenavadno spremembo barve blata ali bruhanja velja pokazati zdravniku.

2. Apetit hitro izgine

Se vam je kdaj zgodilo, da ste bili neizmerno lačni, po nekaj grižljajih pa je apetit povsem izginil? Temu pojavu strokovno rečemo zgodnja sitost in je lahko, po nekaterih ugotovitvah, tudi znak za raka na želodcu. Po podatkih ameriške klinike Mayo sodi občutek prehitre sitosti med pogostejše zgodnje simptome, ki jih bolniki opisujejo, čeprav so simptomi raka na želodcu na splošno nejasni in jih je težko ločiti od drugih prebavnih motenj. Če opažate, da vam je hrana, ki jo sicer z lahkoto pojeste, nenadoma "pretežka", se o tem obvezno pogovorite z zdravnikom.

3. Bolečine v notranjosti trebuha

Bolečina, ki se pojavi za kratek čas in nato hitro izgine, je lahko povezana tudi z rakom na želodcu, čeprav po nekaterih ugotovitvah bolečina v zgodnjih fazah ni pravilo – pri marsikom je sploh ni. Onkološki inštitut Ljubljana med značilnimi znaki bolezni navaja tiščanje v predelu žličke, ki je lahko prvi opozorilni znak. Previdni bodite zlasti, če je bolečina vse pogostejša, daljša in postopoma močnejša – v tem primeru nikar ne čakajte, da razmere postanejo nevzdržne, temveč poiščite zdravniško mnenje.

4. Nepojasnjena izguba teže

Številne bolezni, vključno s sladkorno boleznijo tipa 1, Addisonovo in Crohnovo boleznijo, lahko prepoznamo tudi po nepojasnjeni izgubi teže. Vsekakor bodite pozorni na količino izgubljenih kilogramov in na hitrost hujšanja – če v enem mesecu izgubite več kot nekaj odstotkov telesne teže brez diete, gibanja ali drugega namernega ukrepa, je to znak, ki ga je vredno raziskati pri zdravniku. Po nekaterih ugotovitvah nepojasnjeno hujšanje sodi med pogostejše simptome pri bolnikih z rakom na želodcu, pogosto tik za izgubo apetita. Če torej niste storili ničesar za izgubo teže, a kilogrami kljub temu izginjajo, je previdnost na mestu.

5. Pogosta zgaga

Če vas pesti nenehna zgaga in imate ob tem neredno prebavo, najprej poskusite spremeniti jedilnik – pogosto so za zgago "krivi" mastna hrana, prepogosto uživanje kave, alkohol ali prepozno večerjanje. Če simptomi kljub spremembam ne izginejo in vztrajajo več tednov, je čas za obisk zdravnika. Po nekaterih ugotovitvah lahko dolgotrajna zgaga, ki jo spremljata občutek teže in spahovanje, nakazuje tudi spremembe na želodčni sluznici, zato dolgotrajnih težav nikoli ne gre podcenjevati.

6. Napenjanje, driska in zaprtje

Vse troje je lahko posledica preprostih sprememb v prehrani, lahko pa kaže tudi na resnejše dogajanje v prebavnem sistemu. Če se vam to dogaja dlje časa in je občasno boleče, obiščite zdravnika – naj to velja že pri manjši, a vztrajni bolečini. Po nekaterih ugotovitvah namreč velja, da bodo bolečine pri resnejših boleznih sčasoma vedno bolj nevzdržne, zato je bolje ukrepati prej kot pozneje.

Kako pogost je rak na želodcu?

Rak na želodcu je sicer manj pogost kot na primer rak pljuč ali dojk, vendar gre še vedno za eno od najpogostejših oblik raka po svetu. Po podatkih Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) pri Svetovni zdravstveni organizaciji je leta 2022 na svetu za rakom želodca na novo zbolelo skoraj milijon ljudi, po nekaterih ocenah pa naj bi zaradi te bolezni letno umrlo okoli 660.000 ljudi, kar ga uvršča med pet vodilnih vzrokov smrti zaradi raka v svetovnem merilu.

Pri nas v Sloveniji je po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana rak želodca v upadanju in predstavlja približno 3 % vseh na novo odkritih bolnikov z rakom, leta 2022 pa je zanj zbolelo 446 ljudi, najpogosteje starejših od 60 let. Med dejavniki tveganja inštitut navaja uživanje močno začinjene hrane, dimljenega in slanega mesa, kajenje ter okužbo z bakterijo Helicobacter pylori. Slednjo med pomembnejšimi dejavniki tveganja izpostavlja tudi specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, ki opozarja, da zgodnja oblika bolezni pogosto poteka brez jasnih znakov, zato jo pogosto odkrijemo šele v napredovani fazi.

Kaj lahko storite za zdravje želodca?

Dobra novica je, da lahko z nekaterimi vsakodnevnimi izbirami pripomoremo k boljšemu zdravju prebavnega sistema. Pri tem so lahko v pomoč tudi živila, ki jih po nekaterih ugotovitvah povezujejo s podporo zdravju želodca – o tem, katera zelenjava naj bi po nekaterih raziskavah pripomogla pri upočasnitvi razvoja celic pri raku na želodcu, smo že pisali. Pomembno je tudi, česa se izogibati na prazen želodec, saj lahko nekatera živila po nekaterih ugotovitvah dodatno obremenijo že razdraženo sluznico – več o tem v prispevku o živilih, ki jih ni priporočljivo jesti, ko ste izjemno lačni.

Tudi sicer je za zdravje prebavnega sistema pomembno redno, umirjeno prehranjevanje brez prehitrega požiranja hrane in pretiranega uživanja zelo slane, prekajene ali ostro začinjene hrane. Če vas zanima, kako lažje prepoznati znake, da je s prebavo nekaj narobe, si lahko preberete tudi naš prispevek o tem, kaj jesti, ko vas pestijo prebavne težave.

Kdaj k zdravniku?

Ker so zgodnji znaki raka na želodcu po nekaterih ugotovitvah pogosto podobni navadni prebavni motnji, je ključno spremljati, ali simptomi vztrajajo dlje časa. Strokovnjaki z Onkološkega inštituta Ljubljana svetujejo, da ob vztrajajočih ali poslabšujočih se težavah – še posebej, če trajajo dlje kot dva tedna – ne odlašate z obiskom zdravnika. Zgodnje odkritje namreč ostaja eden najpomembnejših dejavnikov za uspešno zdravljenje.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.