Katera sesekljalna deska je boljša: lesena, ali plastična?

Dejstvo je, da tako na lesenih, kot plastičnih sesekljalnih deskah ostanejo sledovi vašega trančiranja hrane. Ko so na univerzi v Kaliforniji analizirali, koliko in katere bakterije se kje pogosteje zadržujejo, so ugotovili, da jih je na lesenih sicer več, a se zaradi poroznosti lesa "potopijo" v strukturo, kjer tudi odmrejo. Tak primer je z bakterijami salmonele, ki imajo na lesenih sesekljalnih deskah manj možnosti za preživetje. V tem konkretnem primeru so plastične deske bolj škodljive.

Poleg tega je brazde na plastičnih sesekljalnih deskah skorajda nemogoče temeljito opravi. Sicer obstajajo nasveti, kako je treba vsakih 14 dni lesene in plastične deska dobro namazati z mineralnim oljem, ali uporabiti kakšno močnejše dezinfekcijsko sredstvo, a to še vedno ne reši problema. Večina ljudi ima doma desko, ki je stare 3 leta in več, čeprav znanstveniki svetujejo, da bi jo morali menjati že po 6 mesecih.

Poleg tega bi bilo najbolj prav, da uporabljate vsaj tri deske in sicer posebno za meso, za zelenjavo in sadje. Le tako se ne bodo mešali okusi, bakterije pa tudi ne bodo prehajale iz živila na živilo.

Za konec pa še nasvet. Pred časom smo pisali o nevarni bakteriji kampilobaktrom, ki se nahaja zgolj v perutnini (Pozor: piščančje meso je lahko nevarno). Če piščanca umijete, lahko zoprna bakterija preživi v kapljicah vode, sesekljalna deska pa je seveda idealno mesto za skrivalnice. nekaj podobnega velja tudi za pesticide in ostale snovi, ki zagotavljajo zelenjavi na trgovskih policah več-mesečno "svežino".

Naj bo to še en razlog več, zakaj uporabljati ločene deske, med lesenimi in plastičnimi pa ni razlik, če zanje dobro skrbite.