Rubrika:
Dobro je vedeti
Zakaj veliko ljudi po prehladu in angini kmalu še enkrat zboli
Vitamin D je izredno pomemben za težave s holesterolom, bolezni srca, več vrst rakov, osteoporoze, depresije ... Pa ne samo to! Pazite nanj tudi, ko ni sonca.
Članek je bil ustvarjen leta 2021, letos smo že preverili nekatera dejstva, preostali del pa bomo kmalu še dopolnili in nadgradili. Trudimo se, da bi bili članki na
Vem, kaj jem ažurirani z najnovejšimi dognanji. Sodobna znanost namreč skoraj vsak dan odkrije kaj novega ...
Jesensko vreme postaja vse bolj turobno, sončni žarki pa so vse redkejši. Poleg tega se nam bliža obdobje, ko več dni ne bomo videli sonca, pomanjkanje vitamina D že sedaj za marsikoga postaja problem. Ko boste prebrali, za kaj vse je koristen, vam bo jasno, zakaj moramo jeseni in pozimi sami poskrbeti, da dobimo dovolj vitamina D.
Dokazano je, da vitamin D znižuje tveganje za nastanek melanoma, raka debelega črevesa, raka na dojkah, zdravi in krepi kosti, znižuje slab holesterol, ščiti pred diabetesom, ščiti pred boleznimi srca, lajša simptome psoriaze (luskavice), zmanjšuje nevarnost kariesa, preprečuje kožnega raka, rahitis, osteoporozo, depresijo ... A glavna naloga vitamina D je, da uredi in okrepi absorpcijo kalcija, v tem letnem času pa je to eden najpomembnejših vitaminov za krepitev imunskega sistema. Pravzaprav, raziskave kažejo, da imunskega sistema ni mogoče aktivirati brez vitamina D!
Spomnite se tega, ko boste preboleli gripo, prehlad, angino ... Morda niste vedeli, a skoraj 60 % tistih, ki prebolijo angino, v naslednjih 30 dneh še enkrat zbolijo. To je posledica oslabljenega imunskega sistema.
Pri osebah, ki dlje časa čutijo pomanjkanje vitamina D (to stanje nastopi že po dveh tednih), so pogostejše težave z avtoimunskimi in nalezljivimi boleznimi, pojavi se tudi skleroza, depresija, osteoporoza, neplodnost, migrene ...
Strokovnjaki priporočajo, da na dan zaužijete od 400 do 800 mednarodnih enot (IU) vitamina D. Da pa bi z njim pozdravili maligne bolezni, pa potrebujete od 4000 do 8000 IU na dan. Več raziskav je pokazalo, da s tako količino lahko občutno zmanjšate tveganja za raka na dojki, kolorektalnega raka, multiple skleroze in sladkorno bolezen.
Seveda pa kapsule niso edine, kjer najdemo vitamin D. Veliko ga je tudi v ribjem olju, lososu, tuni, skušah, sardinah, postrvi ... Za primerjavo: 85 gramov lososa vsebuje 447 IU (da bi z njim zdravili raka, bi morali vsak dan pojesti skoraj kilogram lososa), konzerva tune ima 154 IU, 100 gramov govejih jeter ima 50 IU ... Poleg tega je dobro vedeti, da poznamo dve vrsti vitamina D in sicer živalski kalciferol ali holekalciferol ali vitamin D3 ter rastlinski ergokalciferol ali vitamin D2.
Na žalost pa ima vitamin D tudi slabo plat. Preveč vitamina D povečuje nivo kalcija v krvi, kar lahko povzroči slabost, anoreksijo, poškodbe ledvic, poleg tega pa ima tudi preveč kalcija svoje negativne stranske učinke. Dokazano je, da je varna meja pri 30.000 IU. Seveda so to ekstremne količine, ki zahtevajo zdravniški nadzor, a naj spomnimo: zdrava priporočena dnevna količina je 800 IU.
Če ste slučajno pomislili, da boste za vitamin D poskrbeli samo s hrano, boste morali res veliko pojesti ...
Bis
Krepitev imunskega sistema
Pomanjkanje vitamina D
Rastlinski vitamin D2
Vitamin D
Zdravstveni nasveti za vitamin D