4 razlogi, zakaj morate takoj nehati uporabljati plastične posode

Majhne prozorne posodice, v katerih nosimo kosilo v službo ali spravimo ostanke večerje, so za mnoge postale nekaj povsem običajnega. A prav tukaj tiči težava.

Čeprav se zdi uporaba plastičnih posod praktična in cenovno ugodna, je cena, ki jo lahko za to plačamo, precej višja – zlasti, ko govorimo o našem zdravju. V zadnjih letih se kopiči vse več dokazov, da plastika, zlasti tista, ki pride v stik s toploto ali kislinami (recimo pri segrevanju v mikrovalovki), sprošča škodljive kemikalije, ki se absorbirajo v hrano in nato tudi v naše telo.

V nadaljevanju vam bomo predstavili 4 razloge, zakaj bi morali plastiko, še posebej tisto, ki jo uporabljate za shranjevanje hrane, čim prej zamenjati za steklo, nerjaveče jeklo ali keramiko.

1. Strupene kemikalije v plastiki so povezane s številnimi boleznimi
   Plastika, ki pride v stik s hrano ali tekočinami, ni tako nedolžna, kot izgleda. Številne vrste plastike vsebujejo kemikalije, kot so BPA (bisfenol A), ftalati, BPS (bisfenol S) in druge motilce hormonov. Te snovi lahko vplivajo na delovanje naših hormonov, poškodujejo celične strukture in so povezane z razvojem bolezni, kot so:
   
   • rak dojke in prostate
     
   • neplodnost in hormonska neravnovesja
     
   • bolezni srca in ožilja
     
   • Alzheimerjeva bolezen
     
   • debelost in motnje v metabolizmu
   
   V eni izmed največjih študij, ki so jo opravili raziskovalci z Univerze Harvard (2012), so ugotovili, da so ljudje, ki so teden dni pili iz plastičnih steklenic, imeli kar 69 % večjo koncentracijo BPA v urinu kot tisti, ki so uporabljali jeklene ali steklene steklenice.
   
   Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da ti učinki niso začasni. BPA in sorodne spojine se kopičijo v telesu in dolgoročno vplivajo na zdravje organov.
   
   
2. Ni varne plastike - tudi "BPA free" izdelki so lahko škodljivi
   Ko je leta 2010 postalo jasno, da je BPA nevaren, so proizvajalci začeli množično izdajati izdelke z oznako "BPA FREE". A to še zdaleč ne pomeni, da je takšna plastika varna.
   
   Namesto BPA so številna podjetja začela uporabljati BPS (bisfenol S), za katerega so raziskave pokazale, da ima zelo podobne – če ne še hujše – učinke na zdravje. BPS naj bi bil manj stabilen, kar pomeni, da se še hitreje izloča v hrano, še posebej ob segrevanju.
   
   Raziskava Univerze v Calgaryju (2015) je pokazala, da BPS negativno vpliva na razvoj možganov pri zarodkih miši že v zelo nizkih koncentracijah – podobnih tistim, ki jih zaznamo v krvi povprečnega uporabnika plastičnih posod.
   
   Pomembno je tudi, da nobena plastika ni popolnoma inertna. Tudi tiste z oznako »mikrovalovka varna« ali "primerna za živila" lahko ob stiku s toploto, kislinami (npr. paradižnikova omaka) ali maščobami sproščajo spojine, ki niso označene na embalaži.
   
   
3. Plastika in težave s plodnostjo ter razvojem otrok
   Znanstveniki že dolgo opozarjajo, da ima plastika resen vpliv na plodnost – tako moških kot žensk. BPA deluje kot endokrini motilec, kar pomeni, da oponaša naravne hormone v telesu in moti njihovo ravnovesje.
   
   Raziskava iz leta 2013, objavljena v Fertility and Sterility, je pokazala, da ženske z višjimi vrednostmi BPA v krvi manj pogosto uspešno zanosijo med postopkom umetne oploditve, prav tako pa je večje tveganje za spontani splav.
   
   Poleg tega lahko izpostavljenost plastiki vpliva tudi na novorojenčke. Ftalati in drugi mehčalci plastike so bili povezani z:
   
   • manjšim obsegom glave pri novorojenčkih,
     
   • nižjim IQ pri otrocih,
     
   • motnjami v razvoju živčnega sistema.
   
   V EU je uporaba nekaterih ftalatov v otroških igračah že prepovedana, a jih še vedno najdemo v številnih embalažah in celo v nekaterih kozmetičnih izdelkih.
   
   
4. Plastika in (nepričakovano) povečanje telesne teže
   Ste eden tistih, ki jedo zdravo, se gibajo, a kilogrami nikakor ne gredo dol? Morda je težava v plastični embalaži, ki jo uporabljate vsak dan. Znanstveniki so odkrili, da nekatere spojine v plastiki, kot je BADGE (bisfenol A diglicidil eter), delujejo kot obesogeni – to so snovi, ki spodbujajo nastanek in kopičenje maščobnih celic.
   
   Študija iz Environmental Health Perspectives je pokazala, da izpostavljenost plastičnim kemikalijam lahko "preprogramira" matične celice in jih preusmeri v razvoj maščobnih celic, namesto mišičnih. Hkrati pa motijo signalizacijo hormonov, ki uravnavajo apetit in presnovo.
   
   To pomeni, da telo hrano drugače predeluje in več kalorij shrani v obliki maščobe, tudi če jeste manj. Še huje: hujšanje postane počasnejše, saj se presnova upočasni.
   
   Kaj lahko naredite?
   
   • Zamenjajte plastiko s steklom: za vodo in hrano uporabljajte steklene ali nerjaveče posode.
     
   • Ne segrevajte hrane v plastiki – niti v mikrovalovki!
     
   • Kupujte svežo hrano brez embalaže, če je le mogoče.
     
   • Preverite embalažo: izogibajte se plastiki s kodo 3 (PVC), 6 (PS) in 7 (drugo). Varnejše so plastike s kodo 1, 2, 4 ali 5, a še vedno niso idealne.

Vaše zdravje ni za v plastično posodo

Plastika je morda priročna, a dolgoročno lahko močno vpliva na vaše zdravje. Ne govorimo o paniki zaradi enkratnega stika, ampak o vsakodnevni uporabi, ki sčasoma pusti posledice. Še posebej so ogroženi otroci, nosečnice in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.

Namesto da razmišljamo, katera plastika je "najmanj škodljiva", raje naredite korak naprej in jo, kjer je le mogoče, nadomestimo z varnejšimi materiali. Ker vaše zdravje ne bi smelo biti nikoli v rokah kemikalij, ki jih niti ne znate izgovoriti.