Operacija zmanjšanja želodca: zakaj skalpel sam po sebi ne reši problema kilogramov

Stroka je vse bolj enotna, da je debelost epidemija sodobnega sveta. Vsak, ki ima indeks telesne mase (BMI) višji kot 40 kg/m2, je kandidat za kirurški poseg, ki pa ne bo prinesel želenih učinkov.

Zakaj ne?

Več kot 97 % debelosti nastane zaradi premalo gibanja, stresa in nepravilne prehrane. Samo 3 % debelosti je posledica genske okvare. To je tudi razlog, zakaj kirurški poseg ne more biti učinkovit, ker operacija ne spreminja naših življenjskih navad.

Podatki kažejo, da tisti, ki se odločijo za operacijo, v enem letu res shujšajo od 23 do 35 kilogramov, vendar bi to isto lahko dosegli tudi z nekaj več discipline pri prehranjevanju.

Poleg tega se pacienti po operaciji pritožujejo zaradi stalne utrujenosti, pojavljajo se težave zaradi pomanjkanja vitaminov B in D, manjši vnos kalija in kalcija povzroča težave s kostmi in tudi težave pri delovanju srca, manjši vnos tiamina negativno vpliva tudi na zdravje živcev (pacienti se pogosteje spopadajo z depresijami), za 50 % je tudi več primerov ledvičnih kamnov, kar kaže tudi na težave s presnovo.

Še bi lahko naštevali, kar zdravniki šele odkrivajo težave, ki se pojavijo zaradi zmanjšanja želodca.

Ker pa prednosti, ki jih tak poseg prinese, niso prav nič večje od nekaj več reda pri prehrani, odločitev za tak poseg ne more biti samoumevna.

In še na en problem moramo opozoriti. Manjši želodec je tudi manjši dom za želodčne bakterije. Zato morajo biti želodčne kisline močnejše in številčnejše. To pa oslabi imunski sistem telesa.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.