Zajtrk za večerjo?

Zajtrk za večerjo je prisoten v številnih kulturah, tudi pri naših babicah, ki niso vedele za izraze, kot so "makrohranila" in "ketonska telesa", so pa vedele, kaj človeka nasiti, pomiri in ne obremeni prebave pred spanjem ...

Tako imenovani "večerni zajtrk" je zajtrk, ki ga pojemo za večerjo. Še posebej priljubljen je med tistimi, ki živijo hitro, a bi se vseeno radi prehranjevali zdravo in uravnoteženo. In veste kaj? Ima več koristi, kot si morda mislite.



Je to res zdravo?

V sodobni prehrani se pogosto ujamemo v toge urnike: zjutraj zajtrk, opoldne kosilo, zvečer večerja. Toda telo ni vedno sinhronizirano z uro na steni. Kar je pomembneje, je, kaj mu damo – ne pa točno kdaj. Čeprav so mnogi prepričani, da je "večerni zajtrk" modna muha, je to pravzaprav stara praksa. Včasih, ko je bilo hrane malo, so ljudje zvečer jedli tisto, kar je ostalo od jutranjega obroka – največkrat jajca, kosmiče, kruh, sadje, mleko. Enostavno, hranljivo, brez kompliciranja.

Raziskava iz leta 2020, objavljena v reviji Nutrients, je pokazala, da lahko obrok, bogat z beljakovinami in zdravimi maščobami v večernem času, celo izboljša kakovost spanja. Ljudje, ki so večerjali lahke obroke s pravilnim razmerjem hranil, so spali dlje in globlje, imeli pa so tudi boljšo regeneracijo čez noč.

Jajca – kralji ljudske kuhinje

Če bi imeli samo eno živilo, s katerim bi morali preživeti teden dni, bi to brez dvoma lahko bila jajca. So dostopna, poceni in neverjetno hranljiva. Ena srednje velika kokošja jajca vsebujejo okoli 6 gramov beljakovin, poleg tega pa še vitamina A, D, B12, pa holin, ki je pomemben za delovanje možganov. Stari ljudje so nam pogosto svetovali, da pojemo eno jajce na dan. Ne več, ne manj!

Zanimivost: v nekaterih evropskih državah, denimo na Finskem in Norveškem, so ljudje, ki redno jedo jajca, 25 % manj izpostavljeni nevarnosti srčno-žilnih bolezni, saj se jim izboljša raven "dobrega" holesterola HDL, kaže študija iz leta 2019 (European Journal of Nutrition).

Še več: ocvrto jajce z domačim kruhom in kislo zelenjavo je bilo za marsikoga vrhunec dneva. Danes pa ta obrok mnogi dojemajo kot nekaj "lahkega" in "hitrega".

Zakaj je ta trend postal tako priljubljen? Ker je hiter. Ker je poceni. In ker deluje ...

Vzemimo povprečno gospodinjstvo. Za klasično večerjo štirih ljudi boste za meso, prilogo in solato zapravili med 8 in 15 evri. Če pa pripravite večerni zajtrk – recimo, štiri omlete z nekaj zelenjave – boste prišli skozi s približno 4 evri. Tudi čas priprave je skoraj dvakrat krajši: omleto naredite v 10 minutah, medtem ko za "klasično" večerjo potrebujete vsaj 30 do 45 minut.

Zato ni čudno, da se je na družbenih omrežjih razpasel trend z imenom #brinner (kombinacija besed breakfast in dinner). Na Instagramu ima ta oznaka več kot 800.000 objav, na TikToku pa milijone ogledov. Ljudje iščejo preproste rešitve, ki jim olajšajo dan – in večerni zajtrk je ena boljših.

Kaj pravijo strokovnjaki?

Seamus Mullen, priznani ameriški kuhar in avtor knjig o zdravem življenjskem slogu, pravi, da se večernega zajtrka ne bi smeli sramovati. Nasprotno – po njegovih izkušnjah z ljudmi, ki se spopadajo s prekomerno težo in težavami s prebavo, so ravno enostavni obroki zvečer tisti, ki naredijo največjo razliko.

Tudi mnogi dietetiki svetujejo, da zvečer ne pretiravamo z ogljikovimi hidrati in, da si raje privoščimo nekaj beljakovinskega. Jajca, naravni jogurt, skuta, pa tudi kaša iz ovsenih kosmičev z nekaj sadja je veliko boljša izbira kot prigrizki iz vrečke.

Zelo pomemben je tudi čas večerje. Če jeste najkasneje 2 do 3 ure pred spanjem, bo vaše telo imelo dovolj časa, da hrano prebavi, da vas med spanjem ne bo bremenila. Tako si izboljšate tudi kakovost spanja, kar potrjuje več študij (Sleep Medicine Reviews, 2021).

Kruh, kaša in topli mlečni napitki – stari recepti, novi pomen

Pri ljudskem zdravilstvu ima večerni obrok posebno mesto. Stari zdravniki so priporočali "lahko večerjo, da duša ponoči ne počiva na polnem želodcu." V kmečkih gospodinjstvih je bil to pogosto hlebec kruha, prelit s toplim mlekom in z žličko medu – danes bi rekli, da gre za "naravni pomirjevalni napitek". Mleko vsebuje triptofan, aminokislino, ki spodbuja nastanek melatonina – hormona spanja.

Podobno velja za ovseno kašo. V starih knjigah o zdravilstvu jo priporočajo za "mehčanje črevesja" in umirjanje "notranjih vetrov". V sodobnem jeziku to pomeni, da uravnava prebavo, znižuje holesterol in pomaga pri nespečnosti. Ena skodelica kuhane ovsene kaše vsebuje okoli 4 grame vlaknin, ki so ključne za zdravo črevesje.

Kako pripraviti večerni zajtrk, da nas res nahrani in pomiri?

Eden najbolj priljubljenih receptov ostaja francoska omleta. Potrebujete dve jajci, malo mleka, sol, poper in košček masla. Ko jajca rahlo stepete in zlijete v ponev, jih pustite, da se počasi zapečejo. Dodate lahko zelenjavo, malo sira, morda košček pečene paprike. Ko se omleta rahlo zapeče, jo prepognite in po želji okrasite s svežimi zelišči – peteršilj, drobnjak ali bazilika.

Če ne marate jajc, si lahko pripravite ovseno kašo z mlekom, cimetom in jabolki. Lahko dodate še nekaj mletih lanenih semen – ta pomagajo pri prebavi, saj vsebujejo več kot 25 % vlaknin.

In če vas mikajo sladkarije, si raje privoščite banano z žličko arašidovega masla. To je naravna kombinacija ogljikovih hidratov in zdravih maščob, ki dajejo telesu občutek sitosti, ne da bi vas "zasmetila".

Naj vam večer diši po jutru

Večerni zajtrk ni le modna muha, temveč pametna izbira, ki jo potrjujejo tako stari ljudski recepti kot sodobna znanost. Če si zvečer privoščite obrok, ki bi ga običajno pojedli zjutraj, boste morda bolje spali, se izognili prenajedanju in tudi kaj prihranili. Vaš želodec si bo oddahnil, vi pa boste lažje zadihali – dobesedno in v prenesenem pomenu.