Zgodba starega Toma, ki ji znanost ne verjame

Wikipedija pravi, da se je angleški kmet Old Thomas Parr rodil 1483 (morda 1483), umrl pa je 13. novembra 1635. Zapisi o njegovem dolgem življenju so se ohranili, ker ni želel priznati nezakonskega sina, ko je imel 100 let. Kronisti pa so o njem pisali tudi, ko se je pri svojih 122 letih drugič poročil.

Ko je kralj Charles I. izvedel za njegovo dolgoživost, ga je povabil v London, kjer je nekaj mesece kasneje umrl. Zaradi hrane, seveda! A na njegovem nagrobniku v Westminstrski opatiji piše, da je stari Tom imel 152 let.

Glavni dvorni zdravnik William Harvey je pred pokopom naredil temeljito obdukcijo in med drugim odkril krvni obtok, v knjigi, kjer opisuje prav ta problem pa namiguje, da stari Tom vendarle ni bil toliko star, kot je pravil. Njegovi notranji organi naj bi bili še povsem zdravi in v dobri kondiciji, njegov največji očitek pa je, da se Parr ni spomnil nobenih dogodkov iz svoje mladosti, zato je Harvey zaključil, da je Thomas Parr prevzel identiteto svojega dedka, kar je bilo v tistih časih pogosta "napaka".

Pa vendar, ko je še Parr živel in ga je kralj spraševal po receptu za dolgoživost, mu je ostareli možakar razkril recept, ki ni ostal neopažen. Zapisan je v mnogih starih knjigah, dokončnega odgovora o vplivu na dolgoživost pa, kljub napredku znanosti in medicine, še danes nimamo.

Kaj je Parrova skrivnost?

Stari Tom je celo življenje pred vsakim obrokom popil velik kozarec sirotke.

Danes vemo, da ima sirotka 93 odstotkov vode in manj kot 1 % beljakovin, 1 dcl ima le 26 kalorij in ogromno kalija, natrija, magnezija, fosforja, železa, cinka, bakra, kobalte, mangana, veliko vitaminov, encimov in aminokislin. Danes sirotko priporočajo vsem, ki so na shujševalni dieti, ker pomaga pri uravnavanju telesne teže, vemo pa tudi, da sirotka čisti jetra in prav jetra so ključ do dobrega zdravja.

Raziskave so pokazale, da je kozja sirotka nekajkrat boljša, kot kravja, njen problem pa je, da je razmeroma močan diuretik. Zato mnogi nutricisti v prvem mescu predlagajo zmernost (ne več kot 1 dcl na dan), ko pa se organizem navadi na odvajalne lastnosti sirotke, lahko dnevno dozo povečate na največ liter na dan.

Sirotko danes v mnogih bolnišnicah že uporabljajo, kot dodatek za nego kože in las, veliko pogosteje pa jo uporabljajo veterinarske klinike pri prehrani hišnih ljubljenčkov.