Fige + oljčno olje: starodavna kombinacija, ki ji moderna znanost vse bolj pritrjuje

Po nekaterih ugotovitvah naj bi šlo za živili, ki se v prehranskem smislu odlično dopolnjujeta, predvsem zaradi izboljšane vpojnosti hranilnih snovi. V nadaljevanju preverimo, kaj o tem pravijo dosedanje raziskave in kako si recept pripravite doma.

Predstavljajte si živilo, ki na enem mestu združuje kalcij, kalij, cink, železo in cel niz vitaminov, nato pa ga povežete še z oljem, ki je sinonim za sredozemsko prehrano. Ravno to se zgodi, ko suhe fige namočimo v oljčno olje. Po nekaterih ugotovitvah naj bi šlo za eno najučinkovitejših naravnih kombinacij za podporo prebavi in imunskemu sistemu v hladnejših mesecih, mnogi pa ji zato pravijo tudi "čudež za telo".

Znanka, ki je pred leti prebolela dolgotrajne težave z zaprtjem in občutkom težkega želodca, je povedala, da je natanko to kombinacijo odkrila po nasvetu svoje babice. "Vsako jutro sem na tešče pojedla eno figo, namočeno v oljčnem olju, in po nekaj tednih sem opazila, da je prebava precej bolj redna, počutila pa sem se tudi manj utrujeno," je opisala svojo izkušnjo. Pri tem velja poudariti, da gre za njeno osebno izkušnjo in ne za zdravniško potrjen učinek – pri kakršnih koli daljših prebavnih težavah je vedno priporočljivo posvetovanje z zdravnikom.

Kaj fige pravzaprav prinesejo telesu

Fige, sveže ali posušene, spadajo med najbolj hranilno gosta sadja, ki jih poznamo. Vsebujejo veliko kalcija, kalija in cinka, poleg tega so odličen vir železa, beta karotena ter vitaminov C, A, E in K. Po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo (USDA) imajo suhe fige med vsemi vrstami sušenega sadja eno najvišjih hranilnih ocen, saj vsebujejo tudi več kalcija kot mleko (vir: PMC – Nutritional composition of figs).

Pri uživanju je treba upoštevati eno pomembno podrobnost: sušene fige so precej bolj kalorične od svežih, in sicer približno petkrat. To pomeni, da če imamo srečo, iz 2,5 kilograma svežih fig dobimo le približno pol kilograma posušenih – pri sušenju namreč izgubijo večino vode, hranilne snovi in sladkorji pa se skoncentrirajo. Podrobnejši pregled vrednosti za sveže in posušene fige najdete tudi na strani American Heart Association, ki primerja kalorično in mineralno vrednost obeh oblik tega sadja.

Če vas zanima, kako fige vplivajo na jetra, kosti in holesterol, si lahko preberete tudi članek Kaj zdravi jetra in kosti ter znižuje holesterol?, kjer je podrobneje opisano, da naj bi fige vsebovale tudi pektin, topno vlaknino, ki pomaga uravnavati raven holesterola.

Kaj se zgodi, ko fige namočimo v olivno olje?

Oljčno olje je samo po sebi izjemno koristno živilo, a po nekaterih ugotovitvah naj bi se njegova vrednost še povečala, ko ga združimo s sušenimi figami. Telo naj bi v takšni kombinaciji iz hrane pridobilo tudi do 2,8-krat več hranljivih snovi kot sicer. Razlog za to ni v tem, da bi bilo hranil dejansko več, temveč v tem, da kombinacija povzroči večjo topnost in vpojnost teh snovi – telo lažje razgradi figo in iz nje ter iz olja izloči tisto, kar je zanj najbolj koristno.

Ta učinek ni le ljudsko izročilo. Več znanstvenih del je pokazalo, da maščobe, predvsem enkrat nenasičene maščobne kisline iz oljčnega olja, bistveno izboljšajo vpojnost v maščobah topnih hranil, kot so karotenoidi in določeni vitamini. Pregledna študija, objavljena v reviji European Journal of Lipid Science and Technology, na primer navaja, da oljčno olje izboljša črevesno vpojnost karotenoidov bolj kot olja, bogata s polinenasičenimi maščobnimi kislinami (vir: Wiley Online Library). Podobno so raziskovalci s Univerze Illinois Institute of Technology v pregledu fitokemijske sestave fig povzeli, da fige vsebujejo bogat nabor polifenolnih spojin z antioksidativnim in protivnetnim delovanjem (vir: PMC – Phytochemical Composition and Health Benefits of Figs).

Po nekaterih ugotovitvah naj bi takšna kombinacija pripomogla k uravnavanju holesterola in krvnega sladkorja ter lajšala zaprtje. Nekateri viri tradicionalne prehrane omenjajo tudi morebitno blagodejno vlogo pri težavah z dihali, denimo pri astmi, čeprav za to specifično trditev znanstvena literatura (za razliko od učinka na prebavo) še ni enotna, zato jo velja jemati predvsem kot del ljudskega izročila. Zanimivo je tudi to, da naj bi bila dovolj že ena figa na dan, saj fige med namakanjem absorbirajo večino oljčnega olja, kar po nekaterih opažanjih pripomore tudi k občutku sitosti.

Za tiste, ki jih zanima širši vpliv oljčnega olja na holesterol, je koristen tudi članek Kako na naraven način znižati holesterol, kjer so povzete tudi novejše raziskave, med drugim španska študija iz leta 2021, ki naj bi pokazala, da nenasičene maščobe iz oljčnega olja znižujejo LDL holesterol za 9 do 12 odstotkov.

Kako si fige v oljčnem olju pripravite doma

Priprava je presenetljivo enostavna in ne zahteva posebnih kuhinjskih spretnosti.

1. Suhe fige tesno zložite v kozarec, do vrha.
2. Do vrha jih prelijte s kakovostnim, po možnosti hladno stiskanim oljčnim oljem.
3. Kozarec dobro zaprite in ga shranite na temnem mestu.
4. Naslednji dan preverite, ali so se znotraj nabrali zračni mehurčki – če so, prilijte še malo olja.
5. Po dveh dneh so fige že pripravljene za uživanje.

Priporočeni dnevni vnos je ena, največ dve figi na dan. Nekateri viri, na primer recept v članku Kako se znebiti škodljivih želodčnih bakterij, priporočajo še daljše namakanje – tudi do 40 dni – saj naj bi takrat fige dosegle največjo učinkovitost, prvo figo pa lahko po tej različici recepta poskusite že po enem tednu. Podobno različico, kjer so fige narezane na četrtine in namočene v keramični ali stekleni posodi (nikoli v kovinski ali plastični), pa najdete tudi v članku Kako se znebiti želodčnih bakterij.

Na kaj je treba paziti

Kot pri vsakem živilu, je tudi pri figah v oljčnem olju priporočljiva zmernost. Sušene fige so precej bogate s sladkorjem – pri nekaterih sortah lahko delež preseže 60 odstotkov suhe snovi – zato kombinacija ni primerna za neomejeno uživanje, še posebej če imate težave z uravnavanjem krvnega sladkorja. Prav tako velja, da slabše kakovostne fige lahko vsebujejo žveplov dioksid, ki se uporablja kot konzervant, zato je smiselno izbirati fige boljše kakovosti brez kislega ali grenkega vonja.

Kakovost samega oljčnega olja je enako pomembna. Po nekaterih ugotovitvah naj bi bilo za pripravo najbolje uporabiti hladno stiskano deviško oljčno olje, ki ohrani največ polifenolov in antioksidantov. Več o pogostih napačnih prepričanjih glede oljčnega olja – na primer o tem, da ima malo kalorij, ali da ga je treba shranjevati v steklenih steklenicah – si lahko preberete v članku 5 (zgrešenih) mitov o olivnem olju.

Zakaj je to predvsem preventivna kombinacija

Doma pripravljena kombinacija fig in oljčnega olja spada med priljubljene zimske navade pri podpori telesa v obdobju prehladov in viroz. Pomembno je razumeti, da gre predvsem za preventivno kombinacijo, ki lahko po nekaterih ugotovitvah pripomore h krepitvi imunskega sistema in splošnemu vzdrževanju zdravja, ne pa za nadomestilo zdravljenja. Pri akutnih okužbah, vročini ali daljši bolezni je vedno priporočljivo poiskati nasvet zdravnika.

Za dodatne ideje, kako z naravno prehrano podpreti telo v sezoni prehladov, si lahko ogledate tudi članek Izogibajte se hrane, ki spodbuja gripo in prehlade, kjer je med drugim opisano, katera živila med boleznijo niso priporočljiva.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.