7 vsakdanjih živil, ki dokazano povečujejo tveganje za raka

Znanstveniki so že večkrat dokazali, da obstajajo živila, ki lahko vplivajo na razvoj raka – bolezni, ki v Sloveniji letno prizadene več kot 15.000 ljudi. Še huje, po podatkih Onkološkega inštituta naj bi vsak tretji Slovenec v življenju zbolel za eno izmed oblik raka.

In čeprav vsi vemo, da hitra hrana ni ravno najboljša izbira, se premalo govori o tem, da so nekatera živila dobesedno "tempirana bomba". V nadaljevanju vam razkrivamo sedem živil, ki jih je vredno močno omejiti – če ne celo popolnoma črtati iz jedilnika.

1. Predelano meso: skriti sovražnik na vašem krožniku
   Ste vedeli, da vsakodnevno uživanje klobas, hrenovk, slanine in salam dokazano povečuje tveganje za raka debelega črevesa? Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2015 predelano meso celo uradno uvrstila med rakotvorne snovi razreda 1, kar pomeni, da zanesljivo povzroča raka – podobno kot azbest ali cigarete.
   
   Zakaj je tako nevarno? Ker vsebuje natrijev nitrit – kemikalijo, ki mesu da lepo rožnato barvo, hkrati pa se v telesu spremeni v nitrozamine, znane povzročitelje raka. Ena izmed raziskav, objavljena v reviji British Journal of Cancer, je pokazala, da že 50 gramov predelanega mesa dnevno (kar je približno ena hrenovka) poveča tveganje za raka debelega črevesa za kar 18 %.
   
   Poleg tega gre pogosto za meso slabše kakovosti, polno hormonov, antibiotikov in ostankov pesticidov. V študiji iz leta 2007 je več kot 7000 raziskav potrdilo, da bi bilo najbolj zdravo, če bi predelano meso preprosto izločili iz prehrane. Zato: če že jeste meso, izberite sveže, nepredelano in iz lokalnega vira.
   
   
2. Gazirane pijače – sladkana past z več plastmi škodljivosti
   Povprečna plastenka gazirane pijače (0,5 l) vsebuje približno 35–45 gramov sladkorja, kar je ekvivalent 10 vrečkam sladkorja. Če to redno uživate, ne hranite le svojih zob, ampak dobesedno hranite tudi rakave celice, saj raziskave kažejo, da sladkor pospešuje njihovo rast.
   
   Ptudija iz leta 2010, ki so jo naredili na University of Minnesota, je pokazala, da ljudje, ki popijejo vsaj dve gazirani pijači na teden, skoraj podvojijo tveganje za raka trebušne slinavke. Pa ni samo sladkor problem. Temne pijače vsebujejo kemično barvilo 4-MEI (4-metilimidazol), ki se povezuje z rakom na pljučih in jetrih.
   
   In še ena zanimivost: pH gaziranih pijač je približno 2,5, kar je skoraj toliko kot akumulatorska kislina! Ne čudite se, če vam sklenina hitro razpade – tudi če redno ščetkate zobe.
   
   
   
3. Čips – hrustljava kalorijska bomba z rakotvornim priokusom
   Krompirjev čips ni samo masten in slan – vsebuje tudi akrilamid, snov, ki nastaja pri visokih temperaturah med cvrtjem in je znana kot rakotvorna. Akrilamid je klasificiran kot »verjetno rakotvoren za ljudi« (razred 2A), kar pomeni, da obstajajo močni dokazi iz študij na živalih.
   
   Po podatkih ameriške agencije za prehrano in zdravila (FDA) lahko ena vrečka čipsa vsebuje dovolj akrilamida, da preseže priporočeno varno dnevno količino. Profesor Dale Hattis z univerze Clark ocenjuje, da akrilamid v hrani povzroči več sto tisoč primerov raka letno po svetu. In čeprav nekateri čipsi nimajo več trans maščob, to še ne pomeni, da so varni – akrilamida se namreč ne da odstraniti.
   
   
4. Pokovka iz mikrovalovke – ni tako nedolžna, kot se zdi
   Verjetno mislite, da je pokovka ena bolj zdravih prigrizkov? Če jo pripravite doma v loncu – morda. Ampak tista iz mikrovalovke je lahko prava kemična bomba. Vrečke so pogosto prevlečene s perfluorooktanojsko kislino (PFOA), ki se pri segrevanju sprošča v pokovko.
   
   PFOA je bila v študijah Environmental Health Perspectives povezana z različnimi oblikami raka – jeter, trebušne slinavke in celo mod. Poleg tega je bila snov povezana tudi z neplodnostjo in hormonskimi motnjami. Večina proizvajalcev naj bi PFOA sicer umaknila iz uporabe do leta 2015, vendar testi kažejo, da se še vedno pojavlja v nekaterih izdelkih.
   
   
5. Gojeni losos – riba z neželenim priokusom
   Če ste ljubitelj rib, raje posezite po divjem lososu. Gojeni losos je pogosto gojen v prenatrpanih bazenih, kjer se ribe hranijo z umetno hrano, obogateno z barvili, antibiotiki in pesticidi. Najpogostejši je DDT – prepovedan pesticid, ki se je kljub vsemu znašel v prehranski verigi.
   
   Poleg tega gojeni losos vsebuje tudi poliklorirane bifenile (PCB) – snovi, ki so bile v Evropi prepovedane že v 80-ih, a se še vedno zadržujejo v okolju in kopičijo v mastnem tkivu rib. Po podatkih študije iz Journal of Nutrition vsebuje gojeni losos 8-krat več PCB kot divji losos.
   
   Nutricionisti priporočajo, da gojeni losos uživate največ enkrat na pet mesecev, če se želite izogniti večjemu tveganju za raka.
   
   
6. "Umazano" sadje – jabolka, jagode, grozdje ...
   Sadje, ki izgleda popolno, pogosto skriva temno plat. Po poročilu Environmental Working Group iz ZDA so jabolka vsako leto med najbolj kontaminiranimi živili na svetu. V letu 2024 je kar 98 % testiranih jabolk vsebovalo ostanke pesticidov, vključno s klorpirifosom, snovjo, ki lahko vpliva na razvoj možganov pri otrocih.
   
   Drugo sadje, kot so jagode, grozdje, borovnice in breskve, prav tako pogosto vsebuje ostanke pesticidov. V eni sami jagodi so raziskovalci našli sledove 13 različnih kemikalij!
   
   Pesticidi niso le toksični, ampak so v številnih študijah povezani s povečanim tveganjem za raka, Parkinsonovo bolezen in celo težave z razvojem pri otrocih (nižji IQ, ADHD). Zato priporočamo: izberite lokalno, ekološko pridelano sadje – ali pa vsaj dobro operite sadje in zelenjavo, po možnosti v mešanici vode in kisa.
   
   
   
7. Konzervirani paradižnik – nevarnost v pločevinki
   Ste kdaj pomislili, kaj se skriva v notranjosti kovinske pločevinke? Večina konzervirane hrane – še posebej paradižnik – vsebuje bisfenol A (BPA). Gre za snov, ki se obnaša kot umetni estrogen in lahko moti hormone v telesu.
   
   BPA je bil v raziskavah (objavljenih v Journal of the American Medical Association) povezan z boleznimi srca, diabetesom, neplodnostjo in povečanim tveganjem za raka dojk in prostate. Paradižnik je posebej občutljiv, ker njegova kislost povzroči, da BPA še lažje prehaja iz embalaže v hrano.
   
   Po testiranjih ima en liter konzerviranega paradižnika lahko do 50 mikrogramov BPA, kar je več kot dovolj, da vpliva na zdravje – še posebej pri otrocih. Če imate možnost, raje uporabite paradižnik v steklenih kozarcih ali pripravite omako sami.

Na koncu, ne gre za to, da bi morali čez noč postati ortodoksni prehranski guruji. Gre za zavedanje. Če veste, katera živila so posebej škodljiva, se jim lahko izognete ali jih vsaj uživate redkeje. Z majhnimi spremembami lahko dolgoročno močno zmanjšate tveganje za najhujše bolezni – vključno z rakom.

Ker, kot pravi slovenski pregovor: "Zdravje ni vse, a brez zdravja je vse nič."