Razstrupljanje: kdaj voda in čiščenje telesu pomagata – in kdaj škodita?

Naše telo ve nenehno pod stresom (fizičnim in psihičnim). Iz hrane mora nenehno razgrajevati pesticide, neželene snovi, večinoma škodljive snovi. Pogosto vnesemo v telo toliko škodljivih substanc, da jih telo ne more več razgraditi, izločiti pa tudi ne in se nalagajo, kjer je pač mogoče. Da je nekaj narobe, nam telo sporoča z utrujenostjo, visokim pritiskom, povišanim srčnim utripom, glavobolom in tudi debelostjo. Če se ti simptomi pojavljajo dlje časa, to zagotovo vodi do hujših bolezni, kar pa ljudje zaradi hitrega tempa življenja večinoma ne opazimo.

Napaka, ki jo dela večina, je, da se loteva instant enodnevnih očiščevalnih akcij, razstrupljanja. Preživeti en dan samo z vodo, ali vsaj 12 ur samo s sadjem, gotovo ne more škoditi. Problem pa je, ker stresa ni mogoče kar tako eliminirati (pred leti so naredili raziskavo in ugotovili, da ljudje šele po treh tednih pozabimo na službene skrbi, kar pomeni, da je prava dolžina letnega dopusta vsaj 4 tedne in več!), o čiščenju pa že naslednji dan ne bo ne duha, ne sluha, ko bomo še naprej jedli onesnaženo hrano.

Potem je tu še en problem: voda. Mnogi viri navajajo, da voda zmanjšuje lakoto, da pomaga pri hujšanju, da čisti organizem ... Vse to je res, vendar le, če je v mejah normale. O tem, koliko vode lahko popije odrasel človek, si lahko preberite v članku Koliko vode je zdravo popiti?. Preveč vode in pomanjkanje telesne aktivnosti povzročata napihnjenost, velik trebuh (kar je daleč od hujševalnega efekta), celo otekline v sklepih, glavobole in vsesplošno utrujenost.


Poleg tega upoštevajte, da približno tretjino potrebne količine tekočine dobimo čez dan s hrano, zato z vodo res ni dobro pretiravati.

Nutricisti zato priporočajo, da nekajkrat ne leto (denimo vsake 4 mesece) zberete pogum in greste na očiščevalno dieto, ki traja najmanj 7 dni (priporočljivo je 15). V tem času pijete samo sveže stisnjene sokove (sadne in zelenjavne) in o vsake 3 do 4 ure (toliko namreč potrebuje telo, da prebavi zaužito hrano).

Še nekaj: čeprav je poletje in prijajo ohlajene pijače, ne pretiravajte. Vsi sokovi , pa tudi voda naj bodo mlačni, a ne hladnejši od 15 stopinj (vse kar pojemo se namreč v naših ustih in požiralniku segreje za največ 8 stopinj, zato mlačna hrana ne draži želodca).

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.