Kdaj je sok iz buč dober in kdaj ne?

Bučam pravimo tudi kraljice jesenskih vrtov, sodobna kulinarika pa šele odkriva možnosti uporabe. Malokdo ve, da imajo buče 4- do 5-krat več vitamina A (pravzaprav gre za karoten), kot korenje. Prav tako v bučah najdemo izjemne količine vitaminov (A, C, E in B), dobesedno prenasičene so z mikroelementi, proteini ter organskimi spojinami (T, D in K). Seznam zdravilnih učinkov je prav neverjeten:

• Bučni sok vsebuje velike količine pektina, kar normalizira prebavo.
  
• Bučni sok vsebuje veliko polisaharidov, ki zmanjšujejo količino holesterola v krvi, izboljša prekrvavitev in uravnava pritisk. Zaradi tega celice prejemajo več kisika. Polisaharidi delujejo tudi čistilno, zato je potrebno buče jesti predvsem, ko smo bolni.
  
• Ali ste vedeli, da 100 gramov bučnega soka vsebuje 80 % vode in samo 85 kalorij?
  
• Telo pomembna je tudi organska spojina, ki ji pravimo tudi vitamin T, in je odgovorna za transport maščob v krvi. Več je vitamina T, manj maščobnih oblog se dela v telesu, pa tudi ožilje bolje funkcionira (manj je oblog, strdkov in podobno).
  
• Ali ste vedeli, da veliko vrst tumorjev na možganih, osteoporoza, rahitis pri otrocih in odraslih ter nekatere motnje imunskega sistema nastanejo zaradi pomanjkanje vitamina D? Statistika pravi, da ima tovrstne težave vsaj milijarda ljudi, težave pa so še izrazitejše v jesenskih in zimskih mesecih. Buče igrajo pri procesu nastajanja vitamina D ključno vlogo.
  
• Bučni sok je zelo primeren tudi za nosečnice, ker poleg naštetih pozitivnih lastnosti še čisti telo, pomirja in normalizira spanje. Buče so zelo bogate tudi s celulozo.

Žal pa je pri bučah potrebno biti pozoren tudi na motnje, ki jih lahko povzročajo!

• Bučam se naj izogibajo vsi, ki imajo rano na želodcu.
  
• Buče in produkti iz njih niso priporočljivi za bolnike z gastritisom.
  
• Buče niso primerne za bolnike s hudo obliko sladkorne.
  
• Bister bučni sok lahko povzroči prebavne motnje in celo poslabša kakšne bolezni. V nekaterih provincah na Kitajskem, ker že tisočletja izkoriščajo zdravilne učinke buč, je celo zakonsko prepovedano kombiniranje buč in zdravil. Pa ne zaradi zdravil, pač pa morebitnih stranskih učinkov.

Dejstvo je, da so buče zelo zdrave za zdrave ljudi.



Kako naredimo bučni sok?

Receptov za izdelavo bučnega soka je več, poleg tega pa ga mnogi pijejo v kombinaciji še z drugimi naravnimi sokov (zlasti jabolkom, korenčkom in ribezom).

Recept 1: Najenostavnejši recept pravi, da približno pol kilograme mesa buč narežite na kocke in s pomočjo sokovnika naredite bučni sok. Precedite ga, dodajte 100 ml vode, sok cele limone, 100 gramov sladkorja in ščepec soli.

Recept 2: Približno kilogram mesa buč narežite na kocke, v ponev dajte 200 mililitrov vode in vse skupaj kuhajte 5 do 7 minut. Nastalo zmes precedite skozi gazo in dobili boste okusen in naraven bučni sok.

Recept 3: Bučni sok lahko naredite tudi tako, da buče očistite semen, jih olupite, narežete na kocke in vse skupaj kuhate pri 90 stopinjah Celzija približno 5 minut. Pred kuhanjem dodajte na vsak kilogram buč 4 do 5 žlic sladkorja.

Za konec pa še nasvet, kako izbrati bučo, ki bo dala največ soka. Najboljše so takšne, ki tehtajo okrog 5 kilogramov. Večje buče so v notranjosti bolj suhe, manjše pa preveč vodene.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.