Probiotik

Beseda probiotik izhaja iz grške "pro bios", kar pomeni "za življenje". So živi mikroorganizmi, ki zaužiti v zadostni količini zagotavljajo koristi za zdravje gostitelja. Uživamo jih zato, da nadomestimo dobre bakterije v porušenem mikrobnem ravnotežju prebavil in hitreje odstranimo tiste, ki nam lahko škodujejo. S tem omogočimo ponovno vzpostavitev stabilne mikrobiote, ki nas ščiti in prispeva k normalnemu delovanju prebavnega trakta in odpornosti organizma.

Najbolj razširjeni vrsti probiotikov sta laktobacili in bifidobakterije. Vsi lahko v prebavnem traktu tekmujejo z zdravju škodljivimi bakterijami, razgrajujejo hrano, spodbujajo delovanje prebavil in pomagajo pri krepitvi naravne odpornosti. Nekatere probiotične bakterije so uspešnejše pri borbi proti škodljivim bakterijam, druge pri spodbujanju delovanja prebavil, tretje pri spodbujanju ali uravnavanju imunskega sistema.

Izraz "probiotiki" je leta 1953 prvič omenil nemški biolog Wener Georg Kollath, ki velja za utemeljitelja sodobne makrobiologije, ukrajinski mikrobiolog Ilja Iljič Mečnikov pa je že ob začetku 20. stoletja verjel, da je mogoče v prebavnem traktu slabe bakterije zamenjati z dobrimi. Za svoje delo je celo leta 1908 dobil Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino. Mečnikovo delo je namreč že leta 1888 opazil priznan francoski kemik in mikrobiolog Luis Pasteur, ki je Mečnikova povabil v Francijo, kjer je tudi živel do smrti leta 1916.

Sodobne raziskave še vedno razkrivajo ogromno koristi, ki jih prinašajo probiotične bakterije. Več analiz dokazuje, da lahko probiotično zdravljenje zmanjša stopnjo in resnost poteka z antibiotiki povzročene drisk, izboljša sindrom vzdraženega črevesja in še kopico drugih stvari.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.