Beljakovine, ki niso pretirano zdrave

Beljakovine so osnovni gradniki naših mišic, kože, las in celo hormonov. Dnevno naj bi odrasel človek zaužil približno 0,8 grama beljakovin na kilogram telesne teže, pravi ameriško ministrstvo za zdravje (NIH, 2021). A pomembno je, od kod te beljakovine pridejo. Prehrana je kot vrt: lahko posadite rože ali plevel – in rezultat je povsem drugačen.

Svinjina – domača, a pogosto polna nezaželenih snovi



Pri nas na podeželju je bilo meso prašiča vedno v časti, še posebej ob večjih praznikih. Vendar pa danes stvari niso več takšne, kot so bile. Industrijska vzreja prašičev pogosto poteka v nehumanih pogojih. Študija Evropske agencije za varnost hrane (EFSA, 2020) je pokazala, da kar 70 % prašičev v intenzivni vzreji prejema antibiotike, pogosto preventivno. Ti antibiotiki lahko ostanejo v mesu in na dolgi rok škodujejo našemu zdravju.

Poleg tega so raziskave pokazale, da lahko industrijsko predelana svinjina vsebuje več virusov in bakterij, ki so odporne na zdravila (Vir: WHO, 2019). Če pa kupite svinjino od kmeta, ki žival vzreja na pašniku in hrani s čisto, naravno hrano, dobite kakovostno meso, bogato z vitamini B skupine in železom.

Čeprav kilogram ekološke svinjine lahko stane tudi do 30 % več kot običajna, se dolgoročno obrestuje – tako v okusu kot v zdravju.

Arašidi – drobni prigrizek s temno stranjo

Arašidi, ki so prišli v naše kraje z ameriške celine, so res mikavni. Polni so beljakovin – v 100 gramih jih najdemo kar 25 gramov, torej skoraj polovico priporočene dnevne količine. A za arašide se skriva past: plesni.

Glavna težava je aflatoksin – strupena snov, ki jo izločajo plesni (glive vrste Aspergillus), predvsem v toplem in vlažnem okolju. Aflatoksin je eden najmočnejših naravnih rakotvornih snovi, kar jih poznamo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ga uvršča v prvo skupino kancerogenih snovi.

Poleg tega, da lahko povzroči raka jeter, vpliva tudi na imunski sistem in prebavo. Leta 2014 so v Sloveniji izbruhnili škandali zaradi prisotnosti aflatoksina v mleku, kar kaže, kako razširjena je lahko ta težava.

Zato je pametno arašide nadomestiti z mandlji ali orehi, ki so prav tako bogat vir beljakovin in zdravih maščob, a so bistveno manj občutljivi na plesni.

Predelana soja – v veganskem svetu ni vse zlato, kar se sveti

Soja je pogosto prva izbira med vegani in vegetarijanci. A tu se skriva pomembna razlika: ali uživamo fermentirano ali predelano sojo?

Predelana soja, iz katere nastanejo izdelki, kot so tofu, sojino mleko in različni nadomestki mesa, se proizvaja z industrijskimi postopki, pri katerih se uporablja veliko kemikalij. Poleg tega soja vsebuje fitinsko kislino – snov, ki preprečuje, da bi telo pravilno vsrkalo minerale, kot so železo, cink in kalcij. Fitinska kislina (poznana tudi kot "antihranilo") deluje tako, da veže minerale nase in jih izloči iz telesa.

Ameriški Inštitut za prehrano in zdravje (INH, 2020) opozarja, da dolgotrajno uživanje velikih količin predelane soje lahko vodi v pomanjkanje ključnih mineralov, kar povzroča utrujenost, oslabljen imunski sistem in težave s kostmi.

Po drugi strani pa fermentirani izdelki iz soje, kot sta tempeh in miso, vsebujejo več prebavljivih hranil in celo koristne bakterije za črevesje. Fermentacija je naravni proces, kjer dobre bakterije predelajo hrano in jo obogatijo – kot kisanje zelja v naših babičinih shrambah.

Mesni izdelki – nevidni sovražnik za zdravje

Verjetno ste že slišali novico, da je Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila predelano meso v skupino rakotvornih snovi. Predelano meso pomeni klobase, hrenovke, salame, slanino – vse, kar je bilo soljeno, dimljeno, konzervirano ali kako drugače obdelano.

Raziskava objavljena v The Lancet (2015) je pokazala, da vsakodnevno uživanje 50 gramov predelanega mesa (približno ena klobasa) poveča tveganje za raka debelega črevesa za kar 18 %. To pomeni, da vsak grižljaj šteje.

Predelano meso vsebuje nitrate in nitrite – konzervanse, ki lahko v telesu tvorijo škodljive spojine, imenovane nitrozamini. Nitrozamini so povezani ne le z rakom, ampak tudi s povečanim tveganjem za srčne bolezni.

Vendar ni vse črno. Če izberete mesne izdelke iz domače predelave, kjer se meso suši na zraku, soli z zmerno količino soli brez dodatkov, in če uživate takšne izdelke le občasno, tveganje močno zmanjšate.

Zakaj je pomembno izbirati modro?

Včasih so naše babice zelo dobro vedele, da ni vsak prigrizek dober za telo, čeprav je morda za trenutek razveselil dušo. Zato ni cilj popolnoma izločiti svinjino, arašide, tofu ali klobase iz svojega življenja. Ključno je, da poznate ozadje. Da veste, kdaj, koliko in katerega izbrati.

Ne pozabite – vaše telo je kot tempelj, ne smete ga graditi iz slabih opek. Zato pri izbiri beljakovin ne glejte le na količino, temveč tudi na kakovost.

Če želite svojemu telesu res podariti najboljše, izberite naravne vire beljakovin, kot so domača jajca (v enem srednjem jajcu je približno 6 gramov beljakovin), leča (v 100 gramih surove leče kar 26 gramov beljakovin) ali oreščki in semena.

Kot so nas učili že stari ljudje: Kar daš v lonec, to boš pojedel. Kar daš v telo, to te bo krepilo ... ali pa oslabilo.