Koščice marelic proti raku

Marelica ima razmeroma veliko koščico, ki pa ohranja svežo sredico celo več kot leto dni! Poleg tega analize kažejo, da ima sredica izredno veliko vitamina B17, zdravih vlaknin, železa in vrste drugih sestavin, ki dokazano zavirajo razvoj rakastih celic in izboljšujejo krvno sliko.

Ko se boste naslednjič prenajedali tega sadeža (mimogrede: ali ste vedeli, da marelice spadajo v redko skupino sadnih vrst, ki jih lahko jeste, kolikor hočete, pa ne redijo in ne obremenjujejo procesov presnove, torej želodca in črevesja?), shranjujte koščice. Ko jih boste nabrali dovolj, strite trdo lupino in obdržite le mesnato sredico veliko kot mandelj. Sredice potem 2 do 3 dni na močnem soncu posušite, dalje pa jih lahko uporabite podobno kot mandlje, kar pomeni, da so te sredice primerne tudi za prigrizek ob televizorju. Tokrat za spremembo zdrav prigrizek.



Zmleta jedrca lahko dodajate k pecivu, z njimi lahko potresete tudi testenine, ali pa jih dodate k juham. Zmleta jedrca so zanimiva tudi za solatne prelive in še kup drugih idej se najde.

Marelične koščice imajo v primerjavi z drugimi jedrci razmeroma veliko cianida, ki je lahko zdravju škodljiv. Nekateri nutricisti zato priporočajo, da ni dobro pojesti na dan več kot 35 koščic, za druge je dopustna meja 5 koščic. Glede tega je edino smiselno razlago doslej podal ameriški zdravniki dr. Ernest Theodor Krebs, ki pravi, da cianid v koščicah ni problematičen. Pravzaprav je celo koristen! To teorijo je razvil sredi prejšnjega stoletja, do sedaj pa je ni še nihče ovrgel. Po njegovem je to del zarote farmacevtov, ki tej teoriji nasprotujejo češ, da ni potrjena in preverjena na ljudeh. Krebs je prepričan, da je prav v cianidu ključ do uničenja rakavih celic.

Res je, da se znotraj vitamina B17 nahaja strupen cianid, ki je na slabem glasu kot modra galica. Vitamin B17, ki ga vsebujejo marelice, sestavljajo ena molekula hidrogencianida (modra galica), ena molekula benzaldehida (poznamo kot sredstvo proti bolečinam) in dve molekuli glukoze. Hidrogencianid in benzaldehid sta v samostojni obliki strupena, znotraj B17 pa sta stabilna, kemično neaktivna in nestrupena. To spojino lahko stre samo encim beta glukozidaza, ki pa je prisoten samo na mestih, kjer se nahajajo rakave celice. Prav zaradi tega vitamin B17 deluje selektivno in na celičnem nivoju učinkuje kot super-strup.

Naj dodamo še to, da se B17 s podobno zgradbo nahaja tudi v koščicah jagodičevja, jabolk, oreščkih, lanenem semenu, bambusovih vršičkih, koščicah breskev, češenj in sliv, pa tudi v ajdi, kalčkih in v mnogih drugih rastlinah iz vsakdanje prehrane. Prav toliko B17, kot ga je v koščicah marelic, ga je tudi v grenkih mandljih (pravzaprav: bolj so grenki, več je B17).

Več o vitaminu B17 si lahko preberete v prispevku Zakaj toliko skrivnosti okoli vitamina B17.