Agavin sirup: sladkejši od medu, a z nizkim glikemičnim indeksom – ali je res boljša izbira?

Primerjava agavinega sirupa z medom ni najbolj primerna. Čeprav sta si po namenu obe živili podobni, pa je med vendarle organski proizvod čebel, agavin sirup pa industrijski produkt. Res je, da lahko z obema posladkate kavo, čaj ali kakav, da se oba uporabljata v kulinariki, da vsebujeta kopico zdravih sestavin, a vsak ima svoje prednosti.

Rastlina agava po videzu spominja na kaktus, vendar spada v skupino lilij. V 16. stoletju so jo mornarji prinesli v Evropo iz Mehike, danes pa je razširjena predvsem po Sredozemlju. Ko je letos julija na Debelem rtiču tik ob morju prvič zacvetela agava, je bila to svojevrstna atrakcija. Čeprav za agavo velja, da cveti samo enkrat in to vsakih 100 let, pa je treba v resnici na cvet čakati "samo" 28 let. Res pa je, da potem, ko rastlina požene cvet, odmre, iz ostankov debla pa potem zrastejo nove mlade rastlinice.



Agava je razmeroma nezahtevna rastlina. Ne potrebuje veliko vlage, po drugi strani pa tudi mraza ne prenese. Najbolj znan izdelek iz agave je tekila, na drugem mestu pa je seveda agavin sirup. Oboje se pridobiva in listov, ki so mesnati in z močnimi bodicami. Rane, ki ji povzročijo bodice, so lahko zelo neprijetne.

Agavin sirup vsebuje 80 % fruktoze. Ima veliko kalcija, železa in magnezija, veliko ima tudi vitaminov B, C in D. Čeprav je sirup slajši od meda, pa ne vpliva na nivo sladkorja v krvi in ima nizek glikemični indeks (agavin sirup 27, med 83, beli sladkor 137). Prav zaradi tega ga priporočajo sladkornim bolnikom in ljudem s preveliko težo (rastlinski saharid inulin učinkovito zbija apetit, hkrati pa uničuje rakaste celice). Poleg tega sirup vsebuje veliko vlaknin, ki pomagajo pri prebavi in čiščenju telesa, raziskave pa kažejo, da celo preprečuje nastanek črevesnega raka. Agavin sirup zelo učinkovito pomaga pri premagovanju osteoporoze in drugih boleznih kosti. V ljudski medicini so agavin sirup pomešan s soljo pogosto uporabljali za celjenje ran in kot razkužilo. Agava ima namreč močne protivnetne in antibakterijske lastnosti.

V trgovinah lahko dobite dve vrsti agavinega sirupa: temnega in svetlega. Svetel je večkrat filtriran in manj segret, zato ima bolj nevtralen in blag okus. Tak se najpogosteje uporablja v kulinariki. Temnejši agavin sirup je manj filtriran, ima močnejši okus in ima tudi več hranljivih snovi. Če vas okus agave ne moti, vam vsekakor priporočamo, da izberete temnejšega.

Pri uporabi upoštevajte, da je agavin sladkor slajši od medu, zato ni treba pretiravati z njim.

Za konec pa še preprost recept za kolač iz agavinega sirupa, čokolade in malin. Zanj potrebujete:

• 6 žlic agavinega sirupa
  
• 3 jajca
  
• vanilijeva palčka
  
• 200 g svežih malin
  
• 240 gramov stopljene temne čokolade (vsaj 70 % kakava)
  
• 170 gramov masla
  
• sadje za dekoracijo

Priprava:

V ločenih skodelicah stopite čokolado in maslo in pustite, da se malo ohladita. Med tem stepite jajca, dodajte aromo vainilja in agavin sirup. Stepajte tako dolgo, da dobite čim bolj penasto zmes. Nato vanju počasi dodajte rahlo ohlajeno maslo, povsem na koncu pa še čokolado. ko imate zmes pripravljeno, previdno med mešanjem dodajte maline.

Zmes prelijte v pekač, ki ste ga pred tem obložili s papirjem za peko, nato pa vse skupaj pecite približno 30 minut pri temperaturi 180 stopinj Celzija.

Dober tek.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.