Kefir in lanena moka: stara kombinacija, ki jo mnogi prisegajo na podporo zdravemu črevesju

V povprečju človek v svojem življenju poje 100 ton hrane, popije 40.000 litrov tekočine, v 70 letih pa se nabere za 15 kilogramov fekalnih nesnag in toksičnih odpadkov. Če črevesja občasno ne očistite, vse to nosite s sabo dan za dnem. A nepotrebna teža ni edini problem. Vsa ta nečistoča povzroča zaprtje, ovira metabolizem, povzroča sladkorno, zaradi zadrževanja bakterij lahko pride do nevarnih obolenj jeter, želodca, celo vida in sluha. Zaradi tega imate slabšo kožo, izpadajo vam lasje, težave z nohti ... V skrajni fazi vse to povzroča napade artritisa in nastanek raka.

Najbolj razširjene domače metode klistiranja očistijo le 40 do 50 centimetrov debelega črevesja. K sreči pa obstaja prijetnejša in učinkovitejša metoda.



Dovolj je, da na dan pojete 1 do 3 žlice lanene moke s kefirjem, pa se vam bo v 3 tednih črevesje tako temeljito očistilo, kot še nikdar. Recept je takšen:

• Prvi teden: vsako jutro na tešče pojejte 1 žlico lanene moke in 1 dcl kefirja
  
• Drugi teden: 2 žlici lanene moke in 1 dcl kefirja
  
• Tretji teden:3 žlice lanene moke in 1,5 dcl kefirja

Če nimate lanene moke, lahko uporabite lanena semena, ki jih fino zmeljite (lahko tudi v mlinčku za kavo).

Zelo pomembno je še, da ob tem na dan popijete najmanj 2 litra tekočine (pri tem morate biti zelo dosledni, ker telo potrebuje veliko tekočine - raje popijte kak kozarec več). Poleg tega si nikar ne delajte zalog kefirja in semen. Zelo pomembno je, da je mešanica vsako jutro sveže pripravljen. Po zaužitju kefirja in lanene moke ne jejte vsaj eno uro. Pa tudi sicer poskusite v tem času čim bolj omejiti hrano, ali pa se vsaj izogibajte težki, kalorični in industrijsko predelani hrani.

Še opozorilo. Ker gre za res učinkovito očiščenje, kjer mimogrede brez napora in odrekanja shujšate za več kilogramov (tudi do 10 kg), tega ne počnite več kot enkrat na leto.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.