
Utripanje za enim očesom, svetloba, ki reže kot rezilo, in edina želja – zatemnjena soba in tišina. Kdor je kdaj doživel pravo migreno, ve, da to ni "malo hujši glavobol", pač pa stanje, ki lahko za več ur ali celo dni povsem ustavi vsakdanje življenje. Večina takrat poseže po tabletah, ki simptome sicer omilijo, ne odpravijo pa vzroka. Če ste tudi vi med tistimi, ki jim je tablet dovolj in iščete alternativne pristope, je spodnjih pet metod vsekakor vredno poznati – nekatere so si namreč v raziskavah izborile presenetljivo dobre rezultate.
Znanka, ki jo migrena spremlja že od študentskih let, pravi, da ji je največ težav povzročalo prav to, da ni vedela, kdaj bo napad prišel. "Naučila sem se prepoznati prve znake – lučke pred očmi, občutek teže v tilniku," je povedala. "Takrat vzamem analgetik skupaj s skodelico močne kave, kar mi po njenih izkušnjah pomaga, da bolečina popusti bistveno hitreje kot samo s tableto." V obdobjih, ko se migrene stopnjujejo, si po njenih besedah pomaga tudi s toplim ingverjevim čajem, ki naj bi ji, kot pravi, "vsaj malo umiril tisto pulziranje v glavi". Njena izkušnja seveda ni znanstveni dokaz, se pa – kot boste videli spodaj – kar dobro ujema s tem, kar o kofeinu in ingverju ugotavljajo tudi resne klinične raziskave.
Kofein pomirja bolečino pri migreni in naj bi po nekaterih ugotovitvah blažil tudi vnetne procese, ki so vpleteni v nastanek napada. Njegova največja prednost pa je vloga t. i. analgetičnega adjuvanta – snovi, ki sama po sebi ne lajša bolečine, ampak okrepi delovanje običajnega zdravila. Obsežen pregled raziskav, objavljen v reviji The Journal of Headache and Pain, navaja, da kofein učinek klasičnih analgetikov (paracetamola, aspirina ali ibuprofena) pri glavobolu in migreni po nekaterih izračunih poveča tudi za okoli 40 %. Podobno kaže tudi pregled Cochrane, ki pa opozarja, da gre za majhen, a statistično zaznaven učinek – ne za čudežno rešitev.
Paziti je treba predvsem na eno stvar: če postanete od kofeina odvisni, bo brez njega slabše delovalo tudi samo zdravilo, poleg tega prekomerno pitje kave prinaša svoje težave – od vpliva na spanec do, kot smo pisali v prispevku Hujšanje s kavo deluje samo, če ne delate tega, tudi na presnovo sladkorja. Kofein namreč blokira adenozinske receptorje, kar lahko ob prevelikih količinah po naših izkušnjah poveča tudi občutek stresa in razdražljivosti, kot smo podrobneje opisali v članku Ali hrana vpliva na agresivnost. Če se torej odločite za kombinacijo kave in analgetika, naj bo to izjema ob hujšem napadu, ne pa vsakodnevna navada – nekaj koristnih trikov glede kave sicer najdete tudi v prispevku Kava ni samo za pitje: 10 presenetljivih trikov, za katere niste vedeli, da jih skriva vaša skodelica.
Ena zanimivejših kliničnih raziskav na to temo je bila objavljena leta 2014 v reviji Phytotherapy Research. V dvojno slepi raziskavi so 100 bolnikov z migreno brez avre razdelili v dve skupini – ena je ob začetku napada prejela 250 mg ingverjevega praška, druga pa 50 mg sumatriptana, uveljavljenega zdravila proti migreni. Rezultati so pokazali, da je ingver bolečino v povprečju omilil za približno 44 % v dveh urah, kar je bilo statistično primerljivo z zdravilom, hkrati pa so udeleženci v skupini z ingverjem opažali občutno manj neželenih učinkov (zgolj blago prebavno nelagodje, medtem ko je pri sumatriptanu šlo za omotico in vrtoglavico).
Ingver poleg tega ni le "pomirjevalec" za bolečino – je tudi zelo zdravo živilo, bogato z minerali in bioaktivno spojino gingerol, ki po ugotovitvah obsežnejših pregledov raziskav deluje protivnetno. O tem, kako ga v vsakdanji prehrani izkoristiti kar najbolje, smo podrobneje pisali v prispevkih Ingver za zajtrk: stara navada, ki ji sodobna znanost daje prav in Kako pravilno uporabiti ingver in 100 % izkoristiti njegove zdravilne lastnosti, medtem ko v prispevku Ingver za hujšanje ali kako izgubiti 5 kilogramov brez diete omenjamo tudi njegovo vlogo pri lajšanju glavobolov.
Ena od bolj nenavadnih in po spletu razširjenih metod je bananina lupina, položena na čelo – navadno v kombinaciji z ledom, za 20 do 30 minut. Ideja je, da naj bi koža skozi lupino absorbirala kalij, ki naj bi umiril bolečino. Gre za razširjeno ljudsko prakso, ki jo je vredno poznati, čeprav je treba biti pošten: za tovrstno delovanje trenutno ni resne znanstvene podlage. Kot za portal National Headache Foundation pojasnjuje nevrolog dr. Fred Cohen, kalij skozi kožo v možgane praktično ne prehaja, zato gre pri tej metodi bolj za hlajenje čela (kar je pri glavobolu res lahko prijetno) kot za dejansko delovanje kalija.
Če vam hladna obloga na čelu sicer godi, torej ni nič narobe, da poskusite – gre za popolnoma varno in poceni metodo. Le pričakovanj ne postavljajte previsoko in je ne jemljite kot nadomestilo za preverjene pristope, kot sta kofein ali ingver.
Glavoboli so pogosto povezani z vnetnimi procesi v telesu, na katere lahko delno vplivamo tudi s povečanim vnosom omega-3 maščobnih kislin. Laneno seme je eden najbogatejših rastlinskih virov alfa-linolenske kisline (ALA) – že ena žlica mletih semen vsebuje okoli 1,8 grama te maščobne kisline. Kot smo pojasnili v prispevku Cela, zmleta ali namočena? Katera lanena semena vaše telo sploh zna izkoristiti, jih je za polni učinek treba pred uporabo zmleti, saj jih telo v celi obliki večinoma ne prebavi.
Lanena semena dodajte v juho, solato, še bolje pa jih zmešajte z jogurtom ali kefirjem – probiotične bakterije v fermentiranih mlečnih izdelkih namreč po nekaterih ugotovitvah dodatno podprejo absorpcijo hranilnih snovi. Ameriški Nacionalni center za komplementarno in integrativno zdravje (NCCIH) navaja, da se laneno seme in olje tradicionalno uporabljata tudi za podporo presnovi in srčno-žilnemu sistemu, kot smo omenili v prispevku Jutranji koktajl, ki prebudi metabolizem. Če vas zanima širša slika o tem, katera semena so lahko "boljša od marsikatere tablete", si oglejte tudi Pet semen, ki jih imate verjetno doma.
Ajda je bogat vir flavonoidov, med katerimi še posebej izstopa rutin – snov, ki po ugotovitvah obsežnega pregleda raziskav, objavljenega v reviji Pharmacological Research, deluje protivnetno, antioksidativno in ima tudi analgetične (protibolečinske) lastnosti, poleg tega pa naj bi pripomogla k prožnosti in odpornosti žilja. Če imate pogoste glavobole, je torej smiselno, da ajdo pogosteje vključite v svojo prehrano – je namreč vsestransko koristna, brezglutenska in bogata z magnezijem, ki prispeva k sproščanju mišic, kot smo opisali v prispevku Ajda: superjunak na vašem krožniku. Več o tem, kako rutin iz ajde pomaga tudi pri krčnih žilah, si lahko preberete v prispevku Krčne žile? 8 živil, ki jih vaše žile ne bodo mogle odreči.
Ajdo lahko uporabite tudi za podporo naravnemu razstrupljanju telesa – več o tem v prispevku Neverjetno učinkovit razstrupljevalec telesa – najboljša pa je kombinacija ajde in jogurta, katere preprost recept najdete v prispevku Edinstven recept iz ajde in jogurta.

Noben od teh petih trikov ni čudežna rešitev, ki bi migreno odpravila čez noč – gre za dopolnilne pristope, ki lahko po izkušnjah marsikoga in nekaterih raziskavah pripomorejo k lažjemu prenašanju napada. Ker so pogost sprožilec migrene tudi stres, dehidracija in pomanjkanje magnezija, je smiselno pogledati tudi, kako na počutje vpliva hormon kortizol (o tem v prispevku Nas mora skrbeti preveč ali premalo kortizola?) ter kako prepoznati znake pomanjkanja magnezija, opisane v prispevku Telo vam pošilja sporočila: kaj pravzaprav pomeni, ko hrepenite po čokoladi, mesu ali soli?.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
