Zakaj ne morete nehati jesti? Kriva ni volja, ampak prazna hrana

Ste se kdaj zalotili, da kar ne morete nehati jesti, čeprav ste pravkar končali obrok? Dobra novica je, da to skoraj zagotovo ni znak pomanjkanja volje, čustvene razdražljivosti ali motnje hranjenja. Vse pogosteje se namreč postavlja vprašanje, ali je današnja hrana preprosto manj „polna“ kot nekoč – manj hranljiva in manj izrazitega okusa – zaradi česar organizem po sitosti povprašuje pogosteje.

Znanka, ki že leta pazi na prehrano, nam je nekoč povedala zgodbo, ki marsikomu zveni znano: odkar je iz shrambe umaknila predelano hrano in začela kupovati sezonsko zelenjavo neposredno pri lokalnih pridelovalcih, je opazila, da je po obrokih dlje časa sita – čeprav je jedla manjše porcije. „Enostavno mi ni bilo več treba jesti toliko, da bi bila sita,“ je povzela svojo izkušnjo. Podobnih pričevanj je na spletu vse več, čeprav gre seveda za osebne izkušnje, ne za znanstveni dokaz.

Manj hranljiva hrana, več obroka na krožniku

Ena najbolj citiranih raziskav na to temo je delo dr. Donalda Davisa in sodelavcev z Univerze Teksas v Austinu, objavljeno leta 2004 v reviji Journal of the American College of Nutrition. Znanstveniki so primerjali podatke ameriškega ministrstva za kmetijstvo (USDA) za 43 vrst sadja in zelenjave med letoma 1950 in 1999 ter ugotovili statistično zanesljiv upad več hranil – med drugim beljakovin, kalcija, fosforja, železa, riboflavina in vitamina C – in sicer za od približno 6 do 38 odstotkov, odvisno od hranila (Scientific American). Med možnimi razlogi znanstveniki najpogosteje omenjajo sodobne kmetijske prakse, ki so sorte selekcionirale predvsem po hitrosti rasti in velikosti pridelka, ne pa po hranilni vrednosti.

Poleg tega si danes marsikdo pomaga z različnimi prehranskimi dodatki, ki na organizem vplivajo vsak na svoj način, največji izziv pa ostaja isti: sveža hrana je pogosto precej manj izrazitega okusa, kot je bila nekoč.

In prav pomanjkanje okusa nutricistom povzroča največ preglavic.

Zakaj?

Ker pomanjkanje okusa pogosto pomeni, da jedi preprosto preveč solimo. Sol je pri tem res srčika problema – več o tem si lahko preberete v prispevku Zaradi preveč soli umre 1,65 milijona ljudi na leto. Ta ocena sicer ne izvira iz našega prispevka, temveč iz odmevne raziskave, ki jo je vodil dr. Dariush Mozaffarian s Harvarda in je bila objavljena v reviji New England Journal of Medicine: po njihovih izračunih je bilo leta 2010 s prekomernim vnosom natrija povezanih približno 1,65 milijona smrti zaradi srčno-žilnih bolezni po vsem svetu (NEJM, Mozaffarian idr., 2014). Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zato priporoča, da odrasla oseba ne zaužije več kot 5 gramov soli na dan – podrobnosti so na voljo na uradni strani WHO.

Najbolj nazoren primer, kaj lahko sodobno kmetijstvo naredi z okusom, pa najdete v prispevku Ste opazili, da so lubenice vse bolj brez okusa? – podobno usodo namreč delijo tudi mnoge druge vrste sadja in zelenjave.

„Sol iz Marsa“

Ne, ne gre za še eno vrsto soli, pač pa za preprost kuhinjski nasvet, ki ga marsikdo pripisuje testiranjem astronavtov pri Nasi. Gre bolj za razširjeno prakso kot pa za uradno objavljeno raziskavo, zato jo velja jemati kot koristen trik, ne kot znanstveno dokazano dejstvo: sol naj bi bila manj obremenjujoča, če jo pred uporabo razredčimo z žličko vode. Okus ostane praktično nespremenjen, raztopljena sol pa je manj koncentrirana. Tak način začinjanja je še posebej priročen pri solatah.

Zanimivo je tudi naslednje: več slanih jedi zaužijemo, pogosteje odhajamo na stranišče. To pa ne pomeni, da posledično tudi več popijemo – nasprotno, slane jedi lahko pospešijo izgubo tekočine in prispevajo k dehidraciji organizma. Tudi zato velja sol za precej podcenjeno tveganje.

In če ste pomislili, da pogostejše uriniranje pomeni, da telo izloči tudi več „strupov“, gre za pogosto zmoto. Pogostejše uriniranje predvsem pomeni, da izgubljamo tekočino, medtem ko presnova poteka s približno enako hitrostjo ne glede na to.

Kaj lahko storite že danes

Ko se naslednjič zalotite, da preprosto ne morete nehati jesti, se za trenutek ustavite in razmislite, kaj je pravzaprav na krožniku. Zelo verjetno gre za pretežno predelano ali „prazno“ hrano. Poskusite jo, kolikor je le mogoče, nadomestiti z domačimi ali lokalno pridelanimi sestavinami – podobne rešitve, kako v praksi zmanjšati vnos soli, ne da bi pri tem izgubili okus, najdete tudi v prispevkih Kaj narediti, če jed preveč solite?, Zbolevamo, ker jemo preveč ene stvari. Veste katere? in Koliko zdravil lahko zamenja morska sol?

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.