Zakaj ne morete nehati jesti? Kriva ni volja, ampak prazna hrana

Naj vas potolažimo: če ne morete prenehati jesti, je zelo pogost primer, razlog pa niso psihične motnje, tudi čustvena razrvanost ne, pač pa kruto dejstvo, da je današnja hrana manj hranljiva, manj živa. Danes moramo pojesti za 50 odstotkov več, da bi bili siti tako, kot so bili naši starši pred pol stoletja. Poleg tega si pomagamo raznimi prehranskimi dodatki, ki na naš organizem vplivajo vsak na svoj način, največji problem pa je, da je današnja (sveža) hrana povsem brez okusa.

In prav pomanjkanje okusa povzroča nutricistom največ preglavic.



Zakaj?

Pomanjkanje okusa namreč pomeni, da jedi preveč solimo. In prav sol je srčika problema (več o tem si lahko preberite v prispevku Zaradi preveč soli umre 1,65 milijona ljudi na leto). Najlepši primer, kaj lahko naredi sol, pa najdete v tem prispevku: Ste opazili, da so lubenice vse bolj brez okusa?.

Sol iz Marsa
Ne, ne gre za še eno vrsto soli, pač pa se za tem imenom skriva preprost nasvet, ki so si ga domislili pri Nasi, ko so testirali astronavte. Sol je veliko manj nevarna, če jo razredčite z žličko vode. Okus je nespremenjen, raztopljena sol pa je manj koncentrirana in zato manj škodljiva. Priporočamo, da na tak način začinite predvsem solate.

Ob tem pa so vesoljski raziskovalci ugotovili še nekaj. Več slanih jedi jemo, pogosteje hodimo na stranišče. Vendar to ne pomeni, da tudi več popijemo. Nasprotno. Slane jedi zmanjšujejo težo in povzročajo dehidracijo organizma. Tudi zato je sol nevarna.

In če mislite, da pogostejše uriniranje pomeni, da gre iz telesa več strupov, se tudi motite. Pogostejše uriniranje pomeni, da le izgubljamo tekočino, predelava strupov pa se v našem telesu odvija z nespremenjeno hitrostjo.

Ko se boste naslednjič zalotili, da ne morete prenehati jesti, se ustavite in zamenjajte hrano. Očitno jeste preveč prazne jedi. Poskusite jih zamenjati z domačimi pridelki (dokler še kaj pomaga).

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.