Rubrika:
Dobro je vedeti
Ali način tipkanja lahko razkrije Parkinsonovo bolezen?
Ste se kdaj vprašali, ali vaš način tipkanja na računalniku ali telefonu pove o vas več, kot si mislite? Presenetljive povezave med prsti in možgani ...
Vem, kaj jem že dolgo spremlja zanimive ljudske prakse, kako opazovati telo in prepoznavati spremembe, a znanost je zdaj naredila še korak dlje. Skupina znanstvenikov iz slavnega Massachusettsa je namreč odkrila nekaj neverjetnega: način, kako pritiskate tipke, lahko razkrije zgodnje znake resne bolezni – Parkinsonove bolezni.
Za tiste, ki morda ne veste: Parkinsonova bolezen je bolezen možganov, pri kateri začnejo propadati živčne celice, ki proizvajajo snov z imenom dopamin. Dopamin je neke vrste kemični glasnik v možganih, ki skrbi, da se naši gibi odvijajo gladko in usklajeno. Brez dovolj dopamina postane premikanje počasno, tresenje rok pogostejše, hoja okorna, včasih se pojavijo tudi težave z ravnotežjem.
Znanstveniki niso spremljali, kako hitro kdo tipka, kot bi morda pričakovali. Namesto tega so merili, koliko časa prst ostane na tipki – torej čas od trenutka, ko tipko pritisnemo, do trenutka, ko jo spustimo. Ta, na videz droben podatek, nosi neverjetno pomembno informacijo: pokaže, kako hitro možgani nadzorujejo mišice.
Če si zamislimo primer iz vsakdanjega življenja – kot bi primerjali, kako hitro vrtnar v polnem zdravju obreže vejico vrtnice, v primerjavi s tem, kako bi to počel vrtnar, ki se bori s tresočimi rokami. Razlika v odzivnosti je opazna že pri takšnih drobnih opravilih – in tipkanje je eno najbolj ponavljajočih se gibanj v sodobnem svetu.
Kaj pravijo številke?
Raziskava, ki jo omenjamo, je bila izvedena na 20 bolnikih s Parkinsonovo boleznijo in kontrolni skupini zdravih ljudi. Algoritem, ki so ga razvili, je uspel prepoznati bolnike z več kot 90-odstotno natančnostjo. To je skoraj tako, kot bi imeli usposobljenega zdravilca, ki že na podlagi opazovanja koraka ve, ali se v telesu nekaj dogaja.
In kaj to pomeni za nas vse? Ogromno! Parkinsonovo bolezen običajno odkrijejo šele 5 do 10 let po tem, ko se v možganih začnejo dogajati spremembe. To je dolga doba, v kateri bi lahko s pravočasnim ukrepanjem še marsikaj izboljšali.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) boleha za Parkinsonovo boleznijo okoli 10 milijonov ljudi po vsem svetu, vsako leto pa diagnosticirajo skoraj 60.000 novih primerov samo v Združenih državah Amerike. Pri nas v Sloveniji ocenjujejo, da je bolnikov več kot 7.000, njihovo število pa žal narašča zaradi staranja prebivalstva.
Tipkanje kot naravna metoda odkrivanja bolezni
Kar nas pri vsem skupaj še posebej navdušuje, je preprostost metode. Ni treba iti na drage preiskave, ni treba čakati mesece na zdravnika – dovolj je vsakodnevno tipkanje na vašem telefonu ali računalniku! In kdo bi si mislil, da bodo prav ti neopazni prsti postali naši najboljši zavezniki pri zgodnjem odkrivanju bolezni?
Ekipa iz Massachusettsa razvija posebno aplikacijo za pametne telefone, ki bo ob tihem spremljanju načina tipkanja zaznala prve spremembe. Ko bo aplikacija dokončana, naj bi omogočila, da se ob prvih znakih sprememb uporabnik in zdravnik lahko pravočasno odzoveta. Kot bi imeli vedno pri sebi zeliščarja, ki zna že iz vašega koraka ali načina prijema skodelice prepoznati, da nekaj ni v redu.
Parkinsonova bolezen ni edina
Ob tem velja omeniti, da ta metoda ne zaznava samo Parkinsonove bolezni. Podobne spremembe v motoriki (to je sposobnost gibanja mišic) se pojavijo tudi pri drugih boleznih, kot je revmatoidni artritis. Za tiste, ki morda ne poznate izraza: revmatoidni artritis je kronična bolezen, pri kateri sklepe napade lastno telo in povzroča vnetje, bolečine in togost.
Po podatkih Arthritis Foundation se bolezen pojavlja pri približno 1 % svetovnega prebivalstva, v Sloveniji pa naj bi imelo obliko vnetnega artritisa okoli 15.000 ljudi. Tudi tu velja zlato pravilo: prej ko bolezen odkrijemo, več možnosti imamo, da upočasnimo njen potek in izboljšamo kakovost življenja.
Ali je to prihodnost preventive?
Čeprav se raziskave še nadaljujejo, mnogi strokovnjaki verjamejo, da bo ta način odkrivanja bolezni postal nekaj povsem vsakdanjega. Zamislite si, da bi telefon, na katerega vsak dan pošljete desetine sporočil, postal vaš tihi zdravstveni svetovalec!
Če povzamemo mnenje profesorice dr. Mary Smith z Univerze v Bostonu, ki se ukvarja s študijami mobilnega zdravja: "Pametni telefoni nosijo v sebi moč, da popolnoma spremenijo način, kako spremljamo zdravje - in če ga pravilno uporabimo, bomo lahko marsikatero bolezen ujeli še preden se razvije."
Kaj pravijo starejše modrosti?
Pri nas, kjer cenimo znanje naših prednikov, že dolgo vemo, da telo vedno sporoča, kdaj se v njem nekaj dogaja. Stari ljudski zdravilci so znali iz tresenja rok, sprememb v obrazu ali celo spremembe v načinu, kako človek prime žlico, sklepati, da se nekaj pripravlja. Danes, v dobi tehnologije, te iste znake lovimo preko tipkovnice.
Naši predniki so pogosto priporočali uživanje rastlin, ki spodbujajo pretok živcev in krvi, kot so ginko biloba (drevo, katerega listi pomagajo izboljšati prekrvavitev možganov) in kurkuma (rumena začimba z močnimi protivnetnimi učinki). Tudi sodobne raziskave to potrjujejo – denimo študija v reviji Frontiers in Aging Neuroscience je pokazala, da lahko kurkumin, aktivna sestavina kurkume, zmanjša vnetja v možganih in upočasni propadanje živčnih celic.
In še en zanimiv podatek: študije, kot je tista, objavljena v The Lancet Neurology, kažejo, da lahko redna telesna vadba – tudi hoja, joga in plavanje – upočasni napredovanje Parkinsonove bolezni za kar 30–40 %.
Prsti ne lažejo
Vaše prste lahko primerjamo z glasniki, ki tiho in zvesto vsak dan prinašajo novice o stanju vašega telesa. Spremljanje načina tipkanja ni zgolj zanimiv tehnološki trik, temveč vse bolj pomemben pristop k zgodnjemu odkrivanju resnih bolezni, ki si jih nihče ne želi.
In če vas bo ob tem še zanimalo, kako lahko naravne metode podprete zdravje vaših možganov in živcev, ne pozabite – modrosti ljudske medicine v kombinaciji s sodobno tehnologijo odpirajo neverjetne poti za boljše zdravje in daljše življenje.
vkj
Način tipkanja
Parkinsonova bolezen
Spremembe v motoriki
Zdravje možganov
Zgodnje odkrivanje bolezni