Voda iz plastenke: osvežitev ali tiha kemijska grožnja?
Zvone štor, urednik
V plastenkah se lahko skriva na tisoče kemičnih spojin, med njimi tudi snovi, za katere raziskovalci sumijo, da lahko vplivajo na hormonsko ravnovesje – stroka priznava, da smo šele na začetku razumevanja, kako embalaža in živila medsebojno "komunici
Poletna vročina, prazna torba za na plažo in en sam refleks: poseg po hladni plastenki vode. A preden jo naslednjič odprete, si zapomnite številko: po ugotovitvah nemških raziskovalcev lahko en sam liter vode iz plastenke vsebuje tudi več deset tisoč različnih kemičnih spojin. Zveni neverjetno? Znanstveniki so bili enako presenečeni.
Znanka, ki že vrsto let teče maratone, mi je pred časom povedala, da je po nasvetu športnega nutricionista dobesedno čez noč zamenjala plastenko za stekleničko iz nerjavečega jekla. Ne zaradi mode, pač pa zato, ker je po vsakem daljšem teku, ko je pila vodo, ki je ves dan stala na soncu v avtu, čutila nenavaden "plastičen" priokus. Danes trdi, da je razlika – vsaj pri okusu in po njenem počutju – opazna, čeprav priznava, da gre za njeno osebno izkušnjo in ne za znanstveni dokaz.
Voda ni voda. Še kako se razlikuje. Pa ne samo po pH faktorju in okusu, pač pa tudi po mikroorganizmih, ki so sestavni del še tako čiste vode. V resnici je čiste vode vse manj, kar pa ne pomeni, da je tudi vode manj. Nikakor! Vode je dovolj, le onesnažena je bolj.
Enega najbolj odmevnih dokazov je leta 2013 v ugledni znanstveni reviji PLOS ONE objavila skupina nemških znanstvenikov z Univerze Goethe v Frankfurtu in Zveznega inštituta za hidrologijo. V raziskavi, ki je testirala 18 vrst ustekleničene vode, so odkrili, da je v posamezni plastenki lahko prisotnih tudi več deset tisoč različnih snovi, med katerimi izstopa spojina di(2-etilheksil) fumarat, poznana pod kratico DEHF. Gre za snov, ki se v proizvodnji uporablja za izboljšanje fleksibilnosti plastike, raziskovalci pa so pri njej zaznali lastnosti, ki lahko motijo delovanje spolnih hormonov pri laboratorijskih testih. Več DEHF namreč pomeni, da je lahko plastenka tanjša, lažja, vanjo je vloženo manj materiala, zato je cenejša in, ker je odpornejša, je tudi poškodb pri transportu bistveno manj. Jasno je, da se takemu dodatku proizvajalci, ki se pehajo predvsem za dobičkom, težko odrečejo.
Podobno sliko kažejo tudi novejši testi. Nemška potrošniška revija {-15466}ko-Test je pri preizkusu plastičnih plastenk in flaškonov v svojih laboratorijskih analizah večkrat zaznala bisfenol A (BPA) in druge mehčalce, kar potrjuje, da problematika ni le stvar preteklosti, temveč aktualna tema, ki jo neodvisni laboratoriji redno spremljajo.
Čeprav smo o kvaliteti vode na Vem, kaj jem že večkrat pisali – v prispevku Razstrupljanje in preveč vode smo opozarjali, da tudi s preveč vode telesu lahko škodimo, v članku Katera je boljša: mineralna ali navadna voda? smo razčistili večno dilemo med mineralno in navadno vodo, v prispevku Navadna ali gazirana voda? pa smo primerjali še gazirano različico – vseeno naj velja preprosto pravilo: tekoča voda iz pipe je boljša izbira od ustekleničene, voda v stekleni plastenki pa je boljša izbira od tiste v plastični. Če vas zanima, koliko tekočine dnevno sploh potrebujete, si lahko pomagate s prispevkom Koliko vode je še zdravo popiti?
Ker se podobne kemikalije iz embalaže lahko prenesejo tudi v drugo hrano, ne le v vodo, je vredno prebrati tudi prispevek 7 vsakdanjih živil, ki dokazano povečujejo tveganje za raka, kjer smo med drugim razložili, zakaj je BPA problematičen tudi pri pločevinkah in konzervirani hrani.
Na koncu velja omeniti tudi mnenje priznanega raziskovalca dr. Bruca Blumberga, profesorja razvojne in celične biologije na Univerzi Kalifornije v Irvinu, ki že vrsto let preučuje t. i. "obesogene" – snovi iz embalaže in okolja, ki lahko vplivajo na presnovo. Ob podobnih odkritjih je dejal, da smo pri razumevanju nenavadnih kombinacij med embalažo in živili šele na začetku poti. Glede na to, koliko časa temu področju posveča, verjetno ve nekoliko več, kot povprečen potrošnik pred polico v trgovini.
Kaj lahko naredite, ne da bi si pri tem pretirano zapletali življenje? Kadar je le mogoče, posezite po vodi iz pipe, filtrirani vodi ali vodi v stekleni embalaži. Plastenko za enkratno uporabo ne polnite večkrat, še posebej ne s toplo vodo ali na soncu, saj visoke temperature pospešijo sproščanje snovi iz plastike. Za vsakodnevno rabo je dobra naložba plastenka iz nerjavečega jekla ali stekla – tako kot jo danes uporablja tudi marsikdo, ki je nekoč brez pomisleka posegal po plastiki.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:Zvone Štor se drži načela, da zanj nihče ne bo umrl, zato že desetletija ne je mesa. Osebno verjame, da vsak izbere način prehranjevanja, ki mu odgovarja, prihodnost pa vidi v personalizirani medicini. Je tudi avtor aplikacija Prehransko oko.
Kot sam večkrat izpostavi, pogled na vse se mu je spremenil potem, ko je jeseni 2020 preživel težko obliko kovida in se po dveh mesecih na respiratorju ponovno učil hoditi in držati žlico v roki. Od takrat naprej je popolnoma spremenil svoj pogled na hrano ... Prepričan je, da ni problem, da se kdaj pregrešimo, pomembno je, da se tega zavedamo in to popravimo. Najhuje je, ko se težave kopičijo dlje časa in nič ne ukrenemo ...
Več o avtorju ...
Vabimo vas, da med prvimi preizkusite brezplačno in brez oglasov mobilno aplikacijo Peek & Cook. Za več informacij kliknite TUKAJ >>
