Pikantno za daljše življenje: kaj naredi feferon tako posebnega

Predstavljajte si podatek, ki zveni skoraj neverjetno: ljudje, ki skoraj vsak dan posežejo po nečem pekočem, imajo lahko po nekaterih raziskavah tudi do 14 % nižje tveganje za smrt v primerjavi s tistimi, ki se pikantni hrani izogibajo. Številka, ki je pred leti presenetila tudi same raziskovalce.

Prijateljica, ki je pred leti prebolela hud gastritis, pravi, da ji je zdravnica najprej svetovala, naj se popolnoma odreče začinjeni hrani. A ko je kasneje, po okrevanju, previdno in v manjših količinah spet vključila feferone v jedilnik, je opazila, da se počuti bolje prebavljeno, ima več energije, prehladi pa jo primejo redkeje kot prej. Njena izkušnja seveda ni znanstveni dokaz, je pa lep uvod v vprašanje, ki si ga zastavlja vse več nutricionistov: ali je pikantna hrana res lahko del recepta za daljše in bolj zdravo življenje?

Kaj je pokazala velika kitajska raziskava

Med letoma 2004 in 2008 so v okviru raziskave China Kadoorie Biobank spremljali skoraj 490.000 Kitajcev, starih med 30 in 79 let. Študijo so vodili raziskovalci Kitajske akademije medicinskih znanosti in Univerze Peking, pri analizi podatkov pa je sodeloval tudi Lu Qi s Harvard T.H. Chan School of Public Health. Rezultati so bili objavljeni leta 2015 v ugledni reviji BMJ (British Medical Journal).

V skoraj devetih letih spremljanja je v raziskavi umrlo dobrih 20.000 udeležencev. Med tistimi, ki so pikantno hrano uživali 6 ali 7 dni na teden, je bila umrljivost opazno nižja kot med tistimi, ki so se ji večinoma izogibali – razlika je znašala okoli 14 %. Pomembno je poudariti: raziskava je pokazala povezavo (korelacijo), ne pa nujno vzročne zveze, zato rezultatov ne gre razumeti tako, da pekoča hrana "ščiti" pred smrtjo zaradi raka ali kapi – kaže le, da je bilo tveganje pri rednih uživalcih pikantnega statistično nižje.

Podobne povezave med uživanjem čilija in nižjim tveganjem za srčno-žilne bolezni je kasneje opazila tudi raziskava Univerze Vermont, kar kaže, da rezultati kitajske študije verjetno niso zgolj naključje.

Zakaj naj bi bila pikantna hrana lahko tako koristna

Odgovor gre iskati v kapsaicinu – snovi, ki feferonom, čiliju in kajenskemu popru daje značilen pekoč okus. Ta antioksidant najdemo tudi v manjših količinah v hrenu, redkvicah, česnu in gorčičnem olju. Po pisanju Cleveland Clinic naj bi kapsaicin lahko pripomogel k boljšemu delovanju krvnih žil, uravnavanju krvnega tlaka in ravni maščob v krvi, kar lahko posredno koristi srcu.

Podobno tudi strokovnjaki Mayo Clinic navajajo, da naj bi kapsaicin izboljšal prekrvavitev, zmanjšal kopičenje holesterola in blažil vnetja v telesu, nekoliko šibkejši pa naj bi bili dokazi glede vpliva na krvni tlak in raven sladkorja.

Srce, prebava in imunski sistem

Poleg možnih koristi za srce raziskovalci omenjajo tudi druge učinke, ki jih velja jemati z ustrezno mero previdnosti:

• Prekrvavitev in energija – kapsaicin naj bi rahlo pospešil presnovo in povečal občutek toplote v telesu.
• Prebava – v zmernih količinah lahko po nekaterih podatkih pripomore k zdravju črevesne mikrobiote, v prevelikih količinah pa lahko draži želodčno sluznico, zato je pri občutljivem prebavnem traktu potrebna previdnost.
• Imunski sistem – nekatere raziskave nakazujejo protivnetne lastnosti kapsaicina, kar bi lahko pripomoglo k lažjemu spopadanju s sezonskimi prehladi.
• Razpoloženje – pekoča hrana lahko spodbudi sproščanje endorfinov, kar nekateri opišejo kot blag dvig razpoloženja po obroku.

Ljudsko izročilo pikantni hrani od nekdaj pripisuje tudi vlogo naravnega osvežilca daha po obroku – gre bolj za priljubljeno prepričanje kot za znanstveno dokazano dejstvo, a marsikdo prisega nanj.

Kdaj je pri pikantni hrani potrebna previdnost

Pikantna hrana ni primerna za vsakogar. Osebe z razdražljivim črevesjem, gastritisom, čirom na želodcu ali refluksom naj bi bile po priporočilih strokovnjakov pri uživanju čilija in feferonov previdne, pekoča hrana pa ni priporočljiva niti med nosečnostjo v večjih količinah. Če imate kronične zdravstvene težave, se pred večjimi spremembami prehrane vedno posvetujte z zdravnikom ali nutricionistom.

Kaj to pomeni za vaš jedilnik

Znanstveni dokazi torej nakazujejo, da lahko zmerno, a redno uživanje pikantne hrane – nekaj feferonov ali žlica čilija na teden – morda res prispeva k boljšemu počutju in nižjemu tveganju za nekatere kronične bolezni. Kot pri večini prehranskih tem pa velja: pikantna hrana ni čudežno zdravilo, lahko pa je okusen in koristen del pestre, uravnotežene prehrane.

Preberite tudi na Vemkajjem.si

• Čili za daljše življenje: ali pekoča paprika res zmanjša tveganje za smrt?
• 5 živil, ki jih vitke ženske vedno jedo
• Kako z domačo hrano zaščitite dihala pred vnetji in boleznimi
• Čuvajte svoj želodec
• Zakaj bi morali vsak dan pojesti en pekoči feferon?!
• Pikantno in zdravo. Pa še kako!

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.