Vem, kaj jem - portal o zdravi hrani, zdravju, lepoti in zdravem načinu življenja
Išči
Domov
Hrana, ki jo ceni ves svet, Slovenci pa malo manj
Rubrika:

Dobro je vedeti

Hrana, ki jo ceni ves svet, Slovenci pa malo manj

Ali veste, kaj jedo Japonci, česar Evropejci, in pa še posebej Slovenci, sploh ne poznamo?


Članek je bil ustvarjen leta 2025, letos smo že preverili nekatera dejstva, preostali del pa bomo kmalu še dopolnili in nadgradili. Trudimo se, da bi bili članki na Vem, kaj jem ažurirani z najnovejšimi dognanji. Sodobna znanost namreč skoraj vsak dan odkrije kaj novega ...

Dokazano je, da je zemlja vse bolj siromašna. V zadnjem desetletju je zato v plodovih vedno manj antioksidantov, še posebej selena in magnezija. Vedno večji problem je tudi kisel dež, ki povzroča zakisanost tal, kar rastlinam onemogoča, da bi iz zemlje vpijale hranljive snovi.

Poleg tega narašča tudi število ljudi, potrošniška družba nas sili, da trošimo več, kot potrebujemo, planet postaja oropan naravnih virov.

Lagali bi, če so to razlogi, da človeštvo išče rešitev v autotrofnih organizmih (to so organizmi, ki sami sebi proizvajajo hrano), ker so koristnost teh organizmov poznali že jamski ljudje, pa Egipčani, Vikingi in seveda tudi moderen človek.

Znan je primer iz Čada, kjer je neko afriško pleme še danes v pesek skopljejo majhne luknjice in vanje nalijejo na videz umazano zeleno vodo iz bližnjega jezera. Pesek vsrka vodo, počakajo, da se luknja na soncu posuši, tisto, kar ostane, pa je hranljiv obrok alg.

Alge so najstarejši živi organizmi na planetu (njihova starost je ocenjena na 3,5 milijarde let), zato so imele največ časa za evolucijo, da oblikujejo sistem za lastno regeneracijo. Človek, ki gledano iz zgodovine planeta obstaja zgolj zadnjih 5 minut, se lahko veliko stvari nauči prav od alg.

Hrana, ki jo ceni ves svet, Slovenci pa malo manj

Danes so Japonci največji potrošniki alg (10 % njihove dnevne prehrane predstavljajo alge). Vemo tudi, da so alge zelo pomembne pri proizvodnji biomase s čimer bi lahko izkoreninili lakoto na planetu. Poleg tega lahko alge preživijo v praktično vseh razmerah in so hitro prilagodljive.

Veliko znanstvenikov je presenetila preobrazba alg ob nesreči v Černobilu. Alge so se povišani stopnji radioaktivnosti prilagodile v samo nekaj dneh. Kako in zakaj, je še popolnoma neraziskano področje. So alge res inteligentnejše od ljudi? To vprašanje je zelo resno in je med biologi zelo pogosto.

Ruski biologi so leta 1994 izbrali skupino 270 otrok, ki so bili močno izpostavljeni Černobilskemu sevanju, in so jim vsak dan dajali po 5 gramov alg. Po 45 dneh se jim je količina radionukleidov zmanjšala za 50 %. Če bi s to terapijo začeli že prvi dan izpostavljenosti, bi se že po dveh letih lahko popolnoma pozdravili. Seveda ne smemo pozabiti, da so bili otroci zdravljeni z algami, ki so se že prilagodile novim razmeram.

Danes poznamo 40.000 vrst alg, najdemo pa jih v največjih morskih globinah, na Everestu, v zraku, vodi in tudi našem črevesju. Vemo, da uravnavajo imunski sistem, pomagajo pri stresu, pomembne so še posebej pri otrocih, ker pospešujejo rast in vsestranski razvoj (če želite pametnejše otroke, jim dajte vsak dan po žlico alg). Poleg tega krepijo krvni obtok, regulirajo težo, uravnavajo holesterol (slabega LDL pretvarjajo v dobrega HDL). Poleg tega izboljšujejo prebavo, čistijo telo (še posebej je to pomembno pri radioaktivnih motnjah - ne samo Černobil in Fukušima, pač pa tudi pri običajnih zdravniških pregledih).

Alge imajo tudi izredno veliko provitamina A oziroma beta karotena (več o tem si preberite v prispevku Kje najdemo karotene in za kaj so dobri) in optimalno razmerje ostalih vitaminov, mineralov, encimov, proteinov in drugi snovi, ki vežejo nase proste radikale in tako ustvarjajo največji možni učinek antioksidantov. Če vemo, da so razmerja naštetih sestavin nastajala več milijonov let, potem je jasno, da nobena sintetična snov ne doseže takega uspeha, kot alge. Še posebej, ker alge pomagajo pri obnovi celic DNK. Namreč, poškodovane celice DNK so začetek pojava tumorjev in rakastih obolenj.

Hrana, ki jo ceni ves svet, Slovenci pa malo manj
Tako zgleda plantaa spiruline. Alge za rast potrebujejo le minerale, vodo in veliko sonca, v 20 urah pa se njihova koliina lahko poetveri.

Danes se v prehrani najpogosteje uporabljajo morske makroalge:
  • Agar agar: gre za rdeče alge bogate s kalcijem, jodom in drugimi minerali. Agar je najpogostejša alternativa želatini.

  • Arame: imajo veliko ogljikovih hidratov, veliko celuloze, niacina, cinka, železa, joda, vitamina A.

  • Chlorella: spada med mikroalge, na Tajskem in v Bulgariji pa imajo največje tovarne teh sladkovodnih alg. Razmnožuje se izredno hitro, saj se količina alg v 20 urah početveri. Otroci, ki redno uživajo alge, hitreje rastejo, chlorella pomaga pri celjenju ran, obnavljanju tkiv, ureja prebavo, razstruplja telo (tem algam pravijo tudi "črevesna metla"), pomagajo pri Alzheimerjevi bolezni, demenci ...

  • Fucus: poleg kalija in joda so te alge izredno bogat izvor vitaminov A, B, C in E. Vitamina C imajo celo več od limon.

  • Hijiki: te alge so bogate z beljakovinami, železom, vlakninami, kalcijem ter vitamini A, B1 in B12.

  • Kelp: poleg klorofila imajo še veliko joda ter vitaminov E in K.

  • Kombu: vitamini A, B in C, kalcij, jod in veliko magnezija.

  • Spirulina: spada med mikroalge in vsebuje 60 % beljakovin, 20-krat več proteinov od soje in 200-krat več od govejega mesa. Tudi vitamina B12 je v spirulini 26-krat več, kot v govejih jetrih. železa je 50-krat več, kot v špinači. Beta-karotena 10-krat več, kot v korenju ... Spirulina spada med najbolj zdrave alge.

  • Vakame: te alge imajo veliko beljakovin, vitaminov A in C, veliko kalcija, železa in joda.

Za konec pa še ena primerjava. Alge so 500-krat bogatejše z jodom, kot ostrige, in 1000-krat bogatejše od morskih rib. Poleg tega pa ne vsebujejo strupenega živega srebra. Če ne marate rib sumljivih kvalitet iz ribogojnic, jih nadomestite z algami. Boljšega darila samemu sebi ne bi mogli izbrati.
Erika Volk


Alge
Alge za prehrano
Alge za zdravje
Antioksidanti
Avtotrofni organizmi












živila, ki preprečujejo napenjanje
Dobro je vedeti
živila, ki preprečujejo napenjanje
Kako zdravo je uživati ​​rumenjake?
Zdravje, lepota
Kako zdravo je uživati ​​rumenjake?
Kako lažje vstati: brez nejevolje in z več energije
Zdravje, lepota
Kako lažje vstati: brez nejevolje in z več energije
5 stvari, ki jih morate vedeti o zamrznjeni hrani
Dobro je vedeti
5 stvari, ki jih morate vedeti o zamrznjeni hrani
10 razlogov, zakaj bi morali jesti več korenja
Zdravje, lepota
10 razlogov, zakaj bi morali jesti več korenja
4 šokantna dejstva o sladkorju
Dobro je vedeti
4 šokantna dejstva o sladkorju
4 znaki, da zaužijete preveč soli
Dobro je vedeti
4 znaki, da zaužijete preveč soli
Hrana, ki pospeši presnovo
Dobro je vedeti
Hrana, ki pospeši presnovo
Zdravje kože: 5 najslabših živil
Zdravje, lepota
Zdravje kože: 5 najslabših živil
5 živil, ki zadržujejo maščobne obloge
Dobro je vedeti
5 živil, ki zadržujejo maščobne obloge
7 stvari, ki jih nikoli ne smete početi po obroku
Dobro je vedeti
7 stvari, ki jih nikoli ne smete početi po obroku
4 razlogi, zakaj morate takoj nehati uporabljati plastične posode
Dobro je vedeti
4 razlogi, zakaj morate takoj nehati uporabljati plastične posode
7 spomladanskih superživil
Dobro je vedeti
7 spomladanskih superživil
8 živil, ki čistijo kri in razstrupijo telo
Zdravje, lepota
8 živil, ki čistijo kri in razstrupijo telo
5 živil, ki upočasnijo rast las
Dobro je vedeti
5 živil, ki upočasnijo rast las
6 skrivnosti za pohitritev  metabolizma in večjo porabo kalorij
Dobro je vedeti
6 skrivnosti za pohitritev metabolizma in večjo porabo kalorij
5 stvari, ki vam jih tehtnica nikoli ne pove
Dobro je vedeti
5 stvari, ki vam jih tehtnica nikoli ne pove
4 presenetljive koristi jogurta, ki jih verjetno še niste poznali
Dobro je vedeti
4 presenetljive koristi jogurta, ki jih verjetno še niste poznali
3 hormoni, ki (lahko) preprečujejo hujšanje
Zdravje, lepota
3 hormoni, ki (lahko) preprečujejo hujšanje
Resnica o pšenici in njenem vplivu na vaš pas
Dobro je vedeti
Resnica o pšenici in njenem vplivu na vaš pas




Copyright (c)
VemKajJem.si
Marec 2025
π
puščica gor