Hrana, ki jo ceni ves svet, Slovenci pa malo manj

Dokazano je, da je zemlja vse bolj siromašna. V zadnjem desetletju je zato v plodovih vedno manj antioksidantov, še posebej selena in magnezija. Vedno večji problem je tudi kisel dež, ki povzroča zakisanost tal, kar rastlinam onemogoča, da bi iz zemlje vpijale hranljive snovi.

Poleg tega narašča tudi število ljudi, potrošniška družba nas sili, da trošimo več, kot potrebujemo, planet postaja oropan naravnih virov.



Lagali bi, če so to razlogi, da človeštvo išče rešitev v autotrofnih organizmih (to so organizmi, ki sami sebi proizvajajo hrano), ker so koristnost teh organizmov poznali že jamski ljudje, pa Egipčani, Vikingi in seveda tudi moderen človek.

Znan je primer iz Čada, kjer je neko afriško pleme še danes v pesek skopljejo majhne luknjice in vanje nalijejo na videz umazano zeleno vodo iz bližnjega jezera. Pesek vsrka vodo, počakajo, da se luknja na soncu posuši, tisto, kar ostane, pa je hranljiv obrok alg.

Alge so najstarejši živi organizmi na planetu (njihova starost je ocenjena na 3,5 milijarde let), zato so imele največ časa za evolucijo, da oblikujejo sistem za lastno regeneracijo. Človek, ki gledano iz zgodovine planeta obstaja zgolj zadnjih 5 minut, se lahko veliko stvari nauči prav od alg.


Danes so Japonci največji potrošniki alg (10 % njihove dnevne prehrane predstavljajo alge). Vemo tudi, da so alge zelo pomembne pri proizvodnji biomase s čimer bi lahko izkoreninili lakoto na planetu. Poleg tega lahko alge preživijo v praktično vseh razmerah in so hitro prilagodljive.

Veliko znanstvenikov je presenetila preobrazba alg ob nesreči v Černobilu. Alge so se povišani stopnji radioaktivnosti prilagodile v samo nekaj dneh. Kako in zakaj, je še popolnoma neraziskano področje. So alge res inteligentnejše od ljudi? To vprašanje je zelo resno in je med biologi zelo pogosto.

Ruski biologi so leta 1994 izbrali skupino 270 otrok, ki so bili močno izpostavljeni Černobilskemu sevanju, in so jim vsak dan dajali po 5 gramov alg. Po 45 dneh se jim je količina radionukleidov zmanjšala za 50 %. Če bi s to terapijo začeli že prvi dan izpostavljenosti, bi se že po dveh letih lahko popolnoma pozdravili. Seveda ne smemo pozabiti, da so bili otroci zdravljeni z algami, ki so se že prilagodile novim razmeram.

Danes poznamo 40.000 vrst alg, najdemo pa jih v največjih morskih globinah, na Everestu, v zraku, vodi in tudi našem črevesju. Vemo, da uravnavajo imunski sistem, pomagajo pri stresu, pomembne so še posebej pri otrocih, ker pospešujejo rast in vsestranski razvoj (če želite pametnejše otroke, jim dajte vsak dan po žlico alg). Poleg tega krepijo krvni obtok, regulirajo težo, uravnavajo holesterol (slabega LDL pretvarjajo v dobrega HDL). Poleg tega izboljšujejo prebavo, čistijo telo (še posebej je to pomembno pri radioaktivnih motnjah - ne samo Černobil in Fukušima, pač pa tudi pri običajnih zdravniških pregledih).

Alge imajo tudi izredno veliko provitamina A oziroma beta karotena (več o tem si preberite v prispevku Kje najdemo karotene in za kaj so dobri) in optimalno razmerje ostalih vitaminov, mineralov, encimov, proteinov in drugi snovi, ki vežejo nase proste radikale in tako ustvarjajo največji možni učinek antioksidantov. Če vemo, da so razmerja naštetih sestavin nastajala več milijonov let, potem je jasno, da nobena sintetična snov ne doseže takega uspeha, kot alge. Še posebej, ker alge pomagajo pri obnovi celic DNK. Namreč, poškodovane celice DNK so začetek pojava tumorjev in rakastih obolenj.


Danes se v prehrani najpogosteje uporabljajo morske makroalge:

• Agar agar: gre za rdeče alge bogate s kalcijem, jodom in drugimi minerali. Agar je najpogostejša alternativa želatini.
  
  
• Arame: imajo veliko ogljikovih hidratov, veliko celuloze, niacina, cinka, železa, joda, vitamina A.
  
  
• Chlorella: spada med mikroalge, na Tajskem in v Bulgariji pa imajo največje tovarne teh sladkovodnih alg. Razmnožuje se izredno hitro, saj se količina alg v 20 urah početveri. Otroci, ki redno uživajo alge, hitreje rastejo, chlorella pomaga pri celjenju ran, obnavljanju tkiv, ureja prebavo, razstruplja telo (tem algam pravijo tudi "črevesna metla"), pomagajo pri Alzheimerjevi bolezni, demenci ...
  
  
• Fucus: poleg kalija in joda so te alge izredno bogat izvor vitaminov A, B, C in E. Vitamina C imajo celo več od limon.
  
  
• Hijiki: te alge so bogate z beljakovinami, železom, vlakninami, kalcijem ter vitamini A, B1 in B12.
  
  
• Kelp: poleg klorofila imajo še veliko joda ter vitaminov E in K.
  
  
• Kombu: vitamini A, B in C, kalcij, jod in veliko magnezija.
  
  
• Spirulina: spada med mikroalge in vsebuje 60 % beljakovin, 20-krat več proteinov od soje in 200-krat več od govejega mesa. Tudi vitamina B12 je v spirulini 26-krat več, kot v govejih jetrih. železa je 50-krat več, kot v špinači. Beta-karotena 10-krat več, kot v korenju ... Spirulina spada med najbolj zdrave alge.
  
  
• Vakame: te alge imajo veliko beljakovin, vitaminov A in C, veliko kalcija, železa in joda.

Za konec pa še ena primerjava. Alge so 500-krat bogatejše z jodom, kot ostrige, in 1000-krat bogatejše od morskih rib. Poleg tega pa ne vsebujejo strupenega živega srebra. Če ne marate rib sumljivih kvalitet iz ribogojnic, jih nadomestite z algami. Boljšega darila samemu sebi ne bi mogli izbrati.