
Po nekaterih ugotovitvah lahko že barva in vonj ušesnega masla razkrijeta marsikaj o stanju našega telesa – od preproste suhe kože do morebitne okužbe. Spodaj v nadaljevanju preberite, na kaj naj bi po teh ugotovitvah veljalo biti pozoren, vendar dokončno diagnozo lahko postavi le zdravnik.
Ali ste vedeli, da je lahko maščoba iz ušesa oranžna, rjava, rumena ali zelena? Vsaka od teh barv naj bi po nekaterih virih lahko nakazovala nekoliko drugačno sporočilo o stanju vašega sluhovoda – vprašanje je le, ali znamo to sporočilo pravilno prebrati.
Spomnim se znanke, ki je leta dolgo redno čistila ušesa z vatiranimi palčkami, saj je bila prepričana, da s tem skrbi za higieno. Ko jo je nekega dne začelo nenavadno srbeti in je opazila spremenjeno barvo izločka, je obiskala zdravnika – ta ji je pojasnil, da je s palčkami ušesno maslo le še globlje potisnila v sluhovod in si tako nehote povzročila manjšo zamašitev. Od tedaj ušesa čisti le še z robčkom po zunanjem delu ušesa, sluhovod pa pusti, da poskrbi zase – tako, kot je bil zasnovan.
Ušesno maslo, ki mu pravimo tudi cerumen, je večinoma rjavkaste barve in gre za naraven, voskast izloček žlez v sluhovodu. Vsebuje izloček lojnic ter odluščene celice povrhnjice, ščiti kožo zunanjega sluhovoda, omogoča njegovo samodejno čiščenje, hkrati pa po ugotovitvah Mayo Clinic deluje kot naravna ovira pred prahom, bakterijami in vdorom vode.
Bolečine v ušesih sodijo med najbolj neprijetne in moteče bolečine, na katere se velja odzvati hitro – eno od domačih pomoči pri vnetju ušes smo že predstavili v prispevku o slani nogavici. Vendar pa že sama barva in struktura ušesnega masla lahko dajo namig, kaj se v sluhovodu morda dogaja, še preden obiščete zdravnika.
Če je ušesno maslo med čiščenjem zelene, rumene, črne ali bele barve, gre po nekaterih ugotovitvah lahko za znak okužbe, ki si zasluži pregled pri zdravniku. Po podatkih Cleveland Clinic lahko glivična okužba sluhovoda (otomikoza) povzroči izcedek rumene, zelene, črne, bele ali sive barve, pri čemer naj bi glivica Aspergillus pogosto povzročala rumenkaste ali črne pikice, Candida pa gostejši, bel izcedek. Ker se tovrstne okužbe lahko razvijejo razmeroma hitro, je smiselno odzvati se brez odlašanja.
Če je ušesno maslo puhasto, sluhovod pa se ob tem lušči, je to po nekaterih virih lahko povezano z ekcemom kože sluhovoda. Če stanje opažate dlje kot teden dni, ni izključeno, da gre za luskavico – v takem primeru je smiselno, da to omenite osebnemu zdravniku ali dermatologu.
Zdravo ušesno maslo praviloma ne oddaja izrazitega vonja. Neprijeten vonj po nekaterih ugotovitvah najpogosteje pomeni okužbo, in ta ni nujno zgolj površinska. Po pojasnilih na strani o otomikozi je smrdljiv izcedek eden od značilnih znakov glivične okužbe sluhovoda, zato je v primeru vztrajnega vonja priporočljivo poiskati zdravniški nasvet.
Normalno je, da se tudi ušesa rahlo potijo. Če pa zjutraj na blazini opazite rumenkaste madeže, je smiselno biti pozoren, saj bi to po nekaterih virih lahko bilo povezano s spremenjenim delovanjem ščitnice oziroma hormonskim neravnovesjem. Med pogostejšimi znaki motenj v delovanju ščitnice strokovnjaki na portalu Vizita.si omenjajo med drugim prekomerno znojenje in občutek vročine pri hiperaktivni ščitnici. Če se vam to dogaja dlje časa, o tem obvestite svojega zdravnika; če gre zgolj za enkraten pojav, lahko nekaj dni bolj pazljivo spremljate vnos tekočine in počutje.
Če v ušesnem kanalu začutite občutek polnosti ali zamašenosti, je možno, da se je nabralo zgoščeno ušesno maslo, ki je zamašilo kanal – v tem primeru bo morda potrebno obiskati zdravnika za varno čiščenje. Po smernicah Ameriške akademije za otorinolaringologijo (AAO-HNS) naj bi zamašitev ušesnega kanala zdravstveno osebje obravnavalo, kadar povzroča simptome ali ovira pregled ušesa, sami pa naj uporabniki ne bi posegali v sluhovod z ostrimi ali tankimi predmeti, saj lahko pride do poškodbe bobniča.
Srbenje ušes je po nekaterih ugotovitvah pogosto znak, da je nastalo preveč ušesnega masla ali da se je sluhovod začel braniti pred draženjem – pogosto prav zaradi čiščenja z vatiranimi palčkami, ki maščobo le potisnejo globlje. Po podatkih Mayo Clinic je srbenje uvrščeno med pogostejše znake zamašitve sluhovoda ob morebitnem pridruženem pekočem občutku ali blagi bolečini. Dolgotrajno draženje lahko poškoduje občutljivo kožo sluhovoda, zato se izogibajte palčkam in ostrim predmetom – več o tem, zakaj čiščenje s palčkami pogosto škodi bolj kot koristi, si lahko preberete tudi v našem prispevku o boju proti ušesnim zamaškom in vnetjem.
To vas praviloma ne sme skrbeti – gre zgolj za naraven znak starejšega, dlje časa izpostavljenega ušesnega masla. Splošno velja, da je dobro občasno nameniti pogled svojim ušesom, saj redno opazovanje pomaga prej zaznati morebitne spremembe, hkrati pa potrjuje, da je z njimi (še) vse v redu.
Čeprav je ušesno maslo v veliki večini primerov povsem normalen in koristen del telesne zaščite, obstajajo znaki, ob katerih je po priporočilih strokovnjakov smiselno poiskati zdravniško mnenje: izrazita bolečina, nenadna izguba sluha, vztrajen vonj ali izcedek, oteklina ali občutek polnosti, ki ne mine. Samočiščenje z ostrimi predmeti ali vatiranimi palčkami v takih primerih odsvetujejo tudi pri Mayo Clinic, saj je sluhovod občutljivo področje, ki se zlahka poškoduje ...
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
