Grenka resnica o fruktozi

Sladkor povzroča vrsto težav, najhujša pa je odvisnost od sladkorja, ki je primerljiva z odvisnostjo od alkohola in drog. Zato ni čudno, da cel svet išče sladek nadomestek, ki bi bil zdrav, ali pa vsaj telesu neškodljiv. Fruktoza je eden takšnih produktov, ki pa ima tudi svojo temno plat.

Glukoza in fruktoza sta najpogostejša sladkorja. Glukozo potrebujejo celice za energijo, fruktoza pa je povsem odveč. Res je, da je človek dobi največ s sadjem, pa tudi zelenjavo, a preveč fruktoze ni zdravo. Fruktozo presnavljajo jetra. Če so preobremenjena, se fruktoza spremeni v maščobo in odlaga v podkožnem tkivu. To povzroča debelost, bolezni srca, sladkorno bolezen, tudi raka, v vsakem primeru pa preveč fruktoze načenja imunski sistem in povišuje pritisk.

Ima pa fruktoza še en stranski učinek: povečuje apetit!

Je zaradi fruktoze sadje škodljivo?

Majhne količine fruktoze pozitivno vplivajo na telo in je priporočljiva celo za diabetike. Do 90 mg fruktoze na dan preprečuje nastajanje glikoziliranega hemoglobina HbA1c. Če se HbA1c zmanjša samo za 1 %, se za 37 % zmanjša tveganje za možgansko kap.

Dobro je vedeti, da je v 100 gramih jabolk 6030 mg fruktoze, v bananah 4850 mg, v jagodah 2440 mg, v korenčku 550 mg, v zeleni solati 430 mg ...

že res, da so številke astronomske, a fruktoza zato še ni nevarna. Pomembno je namreč v kakšni družbi jo zaužijemo. Sadje ima veliko vlaknin, kar zmanjša učinek fruktoze. Če pa jemo fruktozo poleg drugih sladkorjev in odvečnih kalorij, pa stvar ni več tako preprosta.

Pozorni pa moramo biti predvsem na eno stvar: fruktozni sirup. Najdemo ga v bonbonih, pijačah, čokoladah, celo v lekarniških sirupih ... Če kaj, potem tovrstni fruktozni koncentrati veliko bolj, kot sadje, nažirajo vaše zdravje.