Kaj telo po 40-ih resnično potrebuje? 7 hranil, ki jih večina prezre – in prav to je napaka

Organizem se do 30. leta krepi, potem pa začne počasi pešati. Od nas je odvisno v kakšni kondiciji ga ohranjamo, pri tem pa ne gre samo za fizično kondicijo, pač pa tudi sposobnost absorbiranja hranljivih snovi. Če organizmu primanjkuje vitaminov in mineralov, je to zelo pogosto vzrok za nastanek zelo težkih bolezni. Čeprav moramo vseskozi jesti uravnoteženo prehrano, pa sami najbolje vidimo, katerih snovi telesu primanjkuje (slabša presnova) in jim je zato potrebno posvetiti še več pozornosti.

Predstavljamo vam 7 vitaminov in mineralov, ki jih z leti potrebujemo več, kot smo jih v mladosti:

1. Magnezij
Magnezij pomaga premagovati težave s krvnim tlakom. Pomanjkanje magnezija dokazano povzroča sladkorno bolezen, različna vnetja, bolezni srca, pomaga pa absorbirati kalcij, krepi mišice in funkcije živcev, kot tudi uravnava nivo glukoze v krvi. Največ magnezija najdemo v temni listnati zelenjavi, fižolu, oreščkih, semenih, avokadu. Upoštevati še moramo, da preveč magnezija sicer ni nevarno, lahko pa pride do slabosti, driske ali mišičnih krčev.

2. Kalcij
Kalcij krepi kosti in znatno zmanjša tveganja za zlome. 30 odstotkov kalcija gre v kosti, preostanek pa porabi telo za krepitev mišic, delovanje srca, živcev. Ker večino kalcija telo posrka iz kosti, ni treba pretiravati z njim, saj lahko tudi škoduje zdravju. Če je le mogoče, kalcij vedno jejte v kombinaciji z magnezijem, sicer pa omejite količine mlečnih izdelkov, brokolija, sardin, mandljev, špinače ...

3. Vitamin D
Vsak dan naj bo "dan D". Pomanjkanje vitamina D namreč povzroča sladkorno bolezen, bolezni srca, multiplo sklerozo, raka dojk in kolorektalnega raka ( maligne spremembe v sluznici debelega črevesa in danke), pa še procesi staranja se pospešijo. Vitamin D se nahaja v ribah, mleku in mlečnih izdelkih, žitih, sicer pa je sonce najboljši vir vitamina D.

4. Kalij
Kalij prav tako zavira procese staranja in uravnava krvni pritisk. Raziskave kažejo, da višji vnos kalija zmanjšuje tveganja za možgansko kap, po drugi strani pa preveč kalija škoduje prebavilom in srcu. Pride lahko do nevarnih motenj srčnega utripa. Največ kalija najdemo v zrelih bananah, sladkem krompirju, blitvi, fižolu, leči ... Pri kaliju bodite zelo pozorni, da ga ne zaužijete premalo, pa tudi preveč ne.

5. Vitamin B12
Ta vitamin je bistvenega pomena za normalno krvno sliko in delovanje možganov. V mladosti je telo sposobno absorbirati potrebne količine vitamina B12, po 50. letu pa se ta sposobnost skoraj prepolovi. Takrat se prepolovi tudi raven želodčne kisline in nam zato zelo pogosto primanjkuje prav tega vitamina. Mnogi nutricisti so prepričani, da bi morali na dan pojesti vsaj 2,4 mg vitamina B12, v poštev pa pridejo tudi prehranski dodatki, tudi v obliki multivitaminskih sokov. Upoštevajte tudi, da je B12 vodotopen in odvečne količine iz telesa odvajamo z uriniranjem. Več hodite na stranišče, več vitamina potrebujete.

6. Omega-3
Omega-3 maščobne kisline imajo nešteto koristi za zdravje. Pomanjkanje poveča tveganja za nastanek bolezni srca in mentalnega propada. Omega-3 znižujejo krvni tlak in nivo slabega holesterola, krepijo spominske sposobnosti, izboljšajo delovanje možganov, izboljšajo krvno sliko, preprečujejo demenco in Alzheimerjevo bolezen ... Največ omega-3 maščobnih kislin najdemo v ribah, orehih, lanenih semenih, listnati zelenjavi ... Preveč omega-3 lahko škodi skupaj z nekaterimi antikoagulantnimi zdravili. Pazite tudi tisti, ki imate povišano število trigliceridov.

7. Probiotiki
Probiotiki tehnično sicer niso ne vitamini in ne minerali, vendar so pomembni za presnovo in splošno počutje. Med drugim čistijo in zdravijo črevesje, pomagajo pri hujšanju, zmanjšujejo tveganja za bolezni srca, sladkorno bolezen, kap ... Zapomnite si tudi, da so probiotiki dejansko žive in aktivne kulture, kar pomeni, da jih v toplotno obdelani hrani ni. Največ jih najdemo v mlečnih in fermentiranih izdelkih.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.