Problem sladkorja je tudi v tem, da enkrat govorimo o rafiniranem sladkorju, drugič o ogljikovih hidratih, čeprav je na koncu to eno in isto. V osnovi namreč poznamo preproste in enostavne ogljikove hidrate, posebnost rafiniranega sladkorja pa je, da so to čiste kalorije in prav nič druga.
Ker se ogljikovi hidrati nahajajo v vsaki zelenjavi, vsakem sadju in žitaricah, je odgovor preprost: človeško telo ne potrebuje rafiniranega sladkorja. Če želite jesti zdravo, ne smete jesti nič sladkanega.
Zastrašujoč pa je še en zastrašujoč podatek: kar 74 odstotkov procesirane hrane vsebuje rafiniran sladkor. Rafiniran sladkor namreč najdemo tudi v mesnih proizvodih, mlečnih in pekarskih proizvodih, testeninah, brezalkoholnih pijačah ... Zakon ne obvezuje proizvajalcev, da na deklaracije zapišejo, koliko sladkorja je v izdelku, poleg tega sladkor pogosto skrivajo pod drugimi imeni kot so malteks, dekstroza, rižev ali ječmenov slad, koruzni sirup ...
Preveč rafiniranega sladkorja povzroči probleme s hormoni, težave z inzulinom, povečujejo se maščobne obloge, viša pritisk ... Preveč inzulina onemogoča hormon leptin, ki v našem telesu kontrolira apetit. Res ni nobenega razloga, da bi uživali rafiniran sladkor.
Sladkor, ki ga dobimo iz sadja in zelenjave, je nekoliko drugačen. Ker ga zaužijemo skupaj z vlakninami, se prehajanje sladkorja v kri upočasni, sladkor pa telesu daje energijo.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.